Življenjska energija v jablani

Jabolko v slovenskem ljudskem izročilu prav pogosto srečamo v zgodbah o življenju, zdravju, krepkosti.
Gotovo ga ni otroka, ki ne bi prebral našega Čudežnega jabolka, v katerem je bolni kralj ozdravel s pomočjo najmlajšega sina, ki mu je prinesel jabolko s čudežnega vrta.
Iz ljudskih pesmi izvemo, da Mara (ki ponazarja boginjo) Jarniku (božanstvu pomladi – Juriju) podari jabolko v znak svete zaroke in predanosti, ljubezni. Prav tako kot jih podari grški Dioniz Afroditi. Zlata jabolka rastejo na jablani v naši Kresnikovi deželi.
Jabolko je simbol Žive, boginje življenja in žetve ter zaščitnice voda (živa voda), otrok in mater, kot tudi grške Afrodite in skandinavske Idun, ki je varovala jabolka večne mladosti za bogove. Stari Egipčani so prav tako verjeli v čudežno in regenerativno moč jablane in so jo sadili vzdolž reke Nil.
Jabolko v Bibliji predstavlja prepovedani sadež, saj jabolko stoji za izvorno življenjsko energijo, ki se lahko rodi le iz novega življenja, pri čemer je nujno potrebna spolnost po naravnih zakonih, pri čemer pa je bila spolnost, še posebej izvenzakonska, greh. Kača pa, kot simbolična upodobitev Velesa, predstavlja modrost, nezavedno, spoznanje.
Sadno drevje in še zlasti jablana je v slovenski duhovni dediščini še posebej zastopano zato, ker se posadi ob rojstvu otroka ter vpliva na nevidno vez med materjo in otrokom, krepi njun odnos in zdravje. Vse to se še potencira, če družina izvede tudi tradicionalni pokop placente ob koreninah, saj tako homeopatsko uživanje plodov vpliva na samozdravljenje otroka in mame.
Da so jabolka tako čudežna, vemo tudi iz znanosti, saj nam ponuja zanimive potrditve o njihovi čudodelnosti. Vsebujejo veliko C-vitamina in antioksidante, njihovo redno uživanje pa nas ščiti pred sladkorno boleznijo, boleznimi jeter, srca in črev ter celo pred nekaterimi vrstami raka. Jabolka krepijo zobe in ščitijo dlesni.
ZAŠČITA PRED SLABIMI SILAMI
Poznamo tudi nemalo obrednih gest, ki vključujejo jabolka za zaščito pred slabimi silami. Če jabolko prerežemo na polovico po sredinskem delu, pa nam pričara peterokrako zvezdo, ki jo v bajeslovju spoznamo kot Morino taco, kakršno so risali na hiše in predmete za zaščito pred vsem slabim in tudi smrtjo.
Čeravno je boginja Živa največkrat prikazana kot bujno dekle s klasjem, pa je ne povezujemo le z delom na poljih, marveč s pobiranjem plodov kakršnega koli dela, ki nam nudi preživetje.
Živa je steber naše osnovne življenjske energije, ki jo moramo negovati, da ohranjamo moč, da nato v sadovih svojega dela znamo uživati ter biti ponosni na svoje ustvarjanje.
Živa je sveti izvir našega lastnega bitja, znanje in moč, da cenimo sebe in vse dobro okoli nas, da znamo ceniti tudi slabe izkušnje in iz njih potegniti dobro.
Irena Petrič