Skrivnost templja Göbekli Tepe

Göbekli Tepe, arheološko najdišče v jugovzhodni Turčiji, je eno najstarejših znanih svetišč na svetu. A ta megalitski kompleks, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, postavlja pod vprašaj uradno teorijo o razvoju civilizacije. Doslej je namreč veljalo, da so ljudje najprej razvili kmetijstvo, se stalno naselili in šele nato začeli graditi duhovne templje – on pa nemo priča, da je bilo ravno obratno.
Göbekli Tepe ali v turščini Izbočeni hrib leži na široki, goli planoti, ki so jo domačini imeli za naravno vzpetino. Šele nemški arheolog Klaus Schmidt (1953–2014) je v 1990-ih odkril, da je bil hrib pred tisočletji umetno nasut. Schmidt, ki je vodil izkopavanja od leta 1995 do svoje smrti, je s sodobno tehnologijo odkril, da je v hribu zakopanih vsaj dvajset templjev, ki ležijo drug nad drugim ter drug ob drugem na treh ravneh. Zasuti pa niso naravno, ampak so bili namerno zakopani. Prvi so bili zgrajeni pred dvanajst tisoč leti, preostali pa v obdobju dobrih dveh tisoč let.
Članek o Göbekli Tepeju, ki je izšel v nemški izdaji National Geographica junija 2011, navaja: »Do zdaj smo mislili, da so mesta, religija in kultura nastali s stalnimi naselitvami. Najstarejši tempelj na svetu pa to domnevo postavlja na glavo. Ali je bila morda potreba po čaščenju bogov tista, ki je sprožila vzpon civilizacije?«
OBLIKA ČRKE T
Glavna značilnost teh objektov so masivni kamniti krogi z velikimi stebri v obliki črke T. V središču vedno stojijo največji stebri, obkrožajo pa jih manjši, razporejeni v krogu ali spirali okoli središča. Te velike kamne so kasneje povezali z zidovi iz manjših kamnov. Notranji prostor ima premer do deset metrov, premer z zunanjimi zidovi vred pa do trideset metrov. Veliki stebri, izklesani iz trdega kristalnega apnenca iz bližnje okolice, so visoki do pet metrov, težki do šestnajst ton ter izjemno natančno obdelani. Na njih so upodobljene razne živali, kot so kače, škorpijoni, levi, biki, jastrebi, žerjavi in ibis, pa tudi ljudje in abstraktni simboli.
RAZLAGA ARMINA RISIJA
Armin Risi, švicarski filozof in avtor knjig o starodavnih civilizacijah in evoluciji človeka, v knjigi Vi ste svetlobna bitja (Ihr seid Lichtwesen) pojasnjuje, da je v kolektivnem spominu ljudi skoraj povsod po svetu globoko zakoreninjena predstava o svetovni katastrofi v davni zgodovini, ki jo poznamo kot vesoljni potop. Pred tisočletji je Zemljo prizadela vrsta katastrof. Po ogromnih poplavah, ki so verjetno pomorile večino takratnega prebivalstva, so bile nižje ležeče pokrajine neprimerne za življenje. Preživeli so pobegnili v višje pokrajine, kar je tam povzročilo čezmerno gostoto prebivalstva in s tem pomanjkanje hrane.
Da je lahko nastalo užitno zrnje v zadostni količini, je bila potrebna genska sprememba rastlin. To se je moralo zgoditi hitro in vsi stari narodi imajo v svojih izročilih, da so bile kulturne rastline »dar bogov«. Nikjer ne trdijo, da so te rastline sami vzgojili skozi stoletja. Z zavajajočim prevodom »bogovi« so bili mišljeni ljudje s paranormalnimi sposobnostmi ali materializirana svetlobna bitja, ki so od začetka vodila razvoj človeka.
Da bi stvarniki z višjih vibracijskih ravni iz drugih razsežnosti ali vzporednih vesolij lahko delovali na Zemlji v tridimenzionalnosti in gostoti materije, so potrebovali prehod med svetovi. Zato so na močnem energijskem mestu postavili kamnite kroge. Göbekli Tepe leži na najvišjem predelu celotne regije in ima največji možen razgled na nebo. Na vseh štirih straneh planote je izvir, kar tudi pripomore k potrebnemu energijskemu stanju.
SVETLOBNA BITJA
Po Arminu Risiju so bili ti »templji« energetske naprave ali metafizični laboratoriji. A niso delovali s pritiskom na gumb ali z mehanizmom, temveč prek zavesti prisotnih ljudi. Podobno kot je knjiga v uporabi šele, ko pride nekdo, ki jo bere. Za nepismenega človeka je knjiga mrtev predmet, tako kot so za nas T-stebri le nemi predmeti, ker ne razumemo njihovega jezika in nimamo dostopa do shranjenih vsebin.
Templji so bili usmerjeni proti svojemu središču. Zunanji T-stebri so vsi obrnjeni s sprednjo stranjo proti središču, kjer stojita dva največja T-stebra. S svojo izjemno velikostjo, kristalno kamnino in vzporedno razporeditvijo so delovali kot kondenzatorji za višjo energijo, v katerem so se lahko materializirala svetlobna bitja. Torej ne govorimo o zvezdnih vratih, ki omogočajo potovanje z ene točke v vesolju na drugo, ampak o dimenzionalnih vratih, ki omogočajo gostitev z višjih vibracijskih ravni v materijo.
V LUČI DEJSTEV
V prid Risijeve teorije govorijo naslednja dejstva. Sledi prvih oblik kmetijstva najdemo v visokogorskih regijah po vsem svetu, ne pa v dolinah in ravnicah. V klinopisnih besedilih je bilo še tisočletja kasneje zapisano, da so sumersko kulturo ustanovili bogovi Anunaki iz hribov na severu. Glavne kulturne rastline se pojavijo kar naenkrat in ne moremo podati nobene razlage o njihovem izvoru in nastanku. Zgodbe prvotnih ljudstev po vsem svetu pripovedujejo, da so rastline prinesli bogovi. Religije ni ustvarila naseljenost, ampak so stalne naselitve nastale zaradi velikega duhovnega dogodka.
»Po vesoljnem potopu so prišli stvarniki in poskrbeli, da človeštvo ni izginilo, ampak je preživelo zaradi kmetijstva in živinoreje. Po koncu te prve faze so prvi tempelj zakopali, da so ga zaščitili pred sledmi časa in namernim uničenjem,« pravi Armin Risi.
Ljudje so se kasneje vedno znova vračali sem in gradili nove templje. Ti so bili manjši in preprostejši, vendar sta ostala dva T-stebra v središču kot glavna značilnost. Za te ljudi so bili »nadnaravni ljudje« in »vesolje onkraj fizičnega sveta« resničnost. Ljudje, ki so zgradili Göbekli Tepe, so zagotovo imeli izkušnje s temi nadnaravnimi ljudmi. Starodavne indijske Vede govore o svetlobnih bitjih, ki so se še pred pet tisoč leti srečevala z ljudmi. Indijansko pleme Hopi je ta svetlobna bitja imenovalo kačine, avstralski Aborigini pa wondjine. Vedno znova naletimo na poročila o ljudeh, ki niso imeli staršev in so se pojavili iz svetlobe.
T. S.

Göbekli Tepe ima največji možen razgled na nebo.

Steber v obliki črke T med dvema drugima zanimivima stebroma s simboli. Na levem je znana »torbica bogov«, kakršno najdemo na mnogih starodavnih najdiščih po vsem svetu.