Ozvezdja pomoč navigaciji

Morda ste se kdaj vprašali, zakaj so starodavna ozvezdja Klavdija Ptolemaja videti taka, kakršna so? Njihove oblike se zdijo povsem naključne in nimajo opazne podobnosti z njihovimi imeni, kot so Vodnar, Lev, Orel ali Delfin. Znanost o tem ne ve nič. A nemški antropogeograf dr. Kai Helge Wirth je predstavil možno teorijo. Za revijo Raum&Zeit pojasnjuje, da so ozvezdja v antiki služila kot navigacijski pripomočki, saj so na nebu sledila obalnim črtam.
Dr. Wirth je antropogeograf in umetnostni zgodovinar, ki že več kot trideset let raziskuje atlas v ozvezdjih. Na to temo je napisal tri knjige.
Ste kdaj pomislili, ko ste gledali v nočno nebo, zakaj je večino ozvezdij tako težko prepoznati? Zdi se, da njihove na videz nelogične oblike služijo povsem drugemu namenu kot ustvarjanju živih podob. Slavni fizik in matematik Isaac Newton (1642–1726) je spoznal, da ozvezdja niso nastala »naravno«. V svojem delu Chronologia je po starodavnih virih ugotovil, da je ozvezdja osnoval človek. Po teh izročilih so njihovo zasnovo določili mornarji. Projicirali so jih na nebo kot sisteme kotov in razdalj, da bi se »po vesoljnem potopu« lažje orientirali v svetovnih oceanih.
V grški mitologiji je ozvezdja zasnoval kentaver Kiron, učitelj Argonavtov. S pomočjo njegovega zemljevida je nato krmar Arga izdelal globus s temi ozvezdji. Toda kako točno je deloval ta sistem orientacije? Isaac Newton na to vprašanje ni mogel odgovoriti. Ostalo je velika skrivnost – vse do nedavnega, ko je dr. Wirthu uspelo dešifrirati legendarni sistem ozvezdij.
SUMERSKI VIRI
»Prepoznal sem vrednost Newtonove analize in odkril dodatna izvorna besedila, do katerih Newton še ni imel dostopa, kot je Ep o Gilgamešu, ki sega v Sumerijo, najstarejšo znano človeško civilizacijo. Vsa starodavna izvorna besedila o namenu zasnove ozvezdja trdijo enako,« pravi avtor.
Sumerci so velik del ozvezdij imenovali »poti Boga morja« ali preprosto »morje«. Dva neodvisna vira torej pravita, da so ozvezdja upodabljala morske poti ali navigacijske pripomočke. Oba sta povezana z obdobjem takoj po »vesoljnem potopu«.
»Moje nadaljnje raziskave so razkrile nekaj še bolj osupljivega: takrat zasnovana ozvezdja so deloma zelo skladna s tokovi in potencialnimi morskimi potmi na Zemlji. Severna ozvezdja ležijo v severnih, južna ozvezdja pa v bolj južnih predelih Zemlje. Po tridesetih letih raziskav sem povsem prepričan: to je prazgodovinski navtični orientacijski sistem, ki prikazuje celotne morske poti! Osnove za te ugotovitve so poročila iz najstarejših virov o izvoru ozvezdij ter merljivi parametri, kot so lega, poravnava, ritem črt, velikost, kotni odnosi, sorazmernost, položaj posameznih oblik druga do druge, oznake. Bronastodobni sistem deluje podobno kot prikaz poti križarjenja danes: točke, razdalje, dolžine, širine in koti tvorijo oblike, ki so strukturirane kot poti jadranja,« trdi avtor.
Ne gre le za posamezna ozvezdja, ki bi se naključno ujemala s posameznimi tokovi, temveč se ujemajo kot natančna sestavljanka. Severne tokove logično predstavljajo ozvezdja na severu, kot sta Zmaj in Veliki medved, ki sta blizu polov obrnjena drug proti drugemu – tako kot je Vzhodnogrenlandski tok obrnjen proti Severnemu morju. Diagonalno pod tem območjem sta ozvezdji Volar in Krona postavljeni natančno tam, kjer ležijo Britanski otoki, katerih obale sledijo. Južneje so drugi tokovi in obale, kot so Škorpijon, Devica in Lev, ki predstavljajo Sredozemsko in Črno morje.
NAJDEN NAJSTAREJŠI ZODIAK NA SVETU
Kamen Tal-Qadi, odkrit v istoimenskem tempeljskem kompleksu v Salini na Malti in razstavljen v Narodnem arheološkem muzeju v Valletti, je apnenčasta plošča v velikosti knjige, razdeljena na pet segmentov ter vrezana s figurami zvezd in nekakega polmesca. To bi lahko bil prvi arheološki dokaz, da so teorije sira Isaaca Newtona in dr. Wirtha pravilne.
Večina arheologov verjame, da je bil kamen, verjetno delček večje celote, lunin koledar. Dr. Wirth pa je s posebno tehniko stranske osvetlitve odkril dodatne gravure, ki so bile prej spregledane. Po natančnejšem pregledu je spoznal, da kamen prikazuje »ptičjo barko«, obdano z ozvezdji. Takšen čoln so našli pri Filistejcih in zgodnjih Feničanih. Upodobljena ozvezdja so Lev, Devica in Škorpijon. Kamen je bil, pravi, starodavno navigacijsko orodje, zemljevid ne le zvezd, temveč tudi vodnih tokov v Sredozemlju.
Dr. Wirth trdi, da kamen Tal-Qadi dokazuje resničnost Newtonove teorije – Lev je Črno morje, Škorpijon vzhodno Sredozemlje od Cipra do Egipta in Devica Jadran – ter da se vsa znana ozvezdja popolnoma ujemajo z odseki obal po svetu, vse do Azije in obeh Amerik. Če je teorija resnična, je kamen Tal-Qadi najstarejša odkrita predstavitev zodiaka – tisoče let starejša od staroegipčanskega Denderskega zodiaka. To bi tudi pomenilo, da se je trgovina med civilizacijami na nasprotnih straneh sveta začela tisoče let prej, kot se običajno verjame.
Ladja je na gravuri nedaleč od mesta, ki približno označuje območje najdišča kamna na Malti. V času nastanka ozvezdij, ki jih nemški zgodovinar Werner Papke datira v leto 1450 pred našim štetjem, so bile ladje v obliki ptic v Sredozemskem morju že znane, saj so Feničani prav tedaj zgradili floto za raziskovanje Sredozemskega morja. Tako so prišli tudi na Malto.
Morda se teorija dr. Wirtha zdi nenavadna in njeno sprejetje bi zahtevalo preobrat veliko tega, kar domnevamo o antičnem svetu, a dejstva govorijo sama zase.
D. N.

Kamen Tal-QadiTri sekvence na kamnu prikazujejo ozvezdja Škorpijona, Device in Leva, ki kažejo poti med Sredozemskim in Črnim morjem. Vmesna sekvenca z vgravirano »ptičjo barko« pa kaže položaj ob Malti, kjer je bil najden kamen.