Dobre misli so začimba

V industrijsko pripravljenih živilih se pretaka slaba energija. To lahko do določene mere odpravimo tako, da takšno živilo blagoslovimo, izrečemo molitev ali vanj usmerimo dobre misli.
Ameriška zdravnica dr. Annemarie Colbin, avtorica številnih knjig na temo prehrane in kulinarike, takole opisuje svojo mladost, ki jo je preživela v Mar Del Plati v Argentini:
»Vedno smo jedli preprosto, doma pripravljeno vegetarijansko hrano: zelenjavne juhe, solate, doma pridelane buče in krompir, žita, včasih sir in zelo redko sladice. Poleti se je naše življenje postavilo na glavo. Imeli smo namreč hotel, ki je bil odprt štiri mesece na leto, v tem času je vsa družina živela tam in uživala hotelsko hrano. Že za zajtrk se je miza kar šibila pod hrustljavimi rogljiči, belimi popečenimi kruhki z maslom, pastetkami iz maslenega testa, polnjenimi s piščancem v kremni omaki … Dva tedna smo popolnoma pozabili na skromno domačo kuhinjo in se predajali gurmanskim užitkom. A po dveh tednih nismo zmogli več. Vsi brez izjeme smo se vrnili k preprosti ›družinski hrani‹.
Pozneje sem se spraševala, kaj je botrovalo temu nenadnemu odporu do hotelske kuhinje. Spoznala sem, da je bil vzrok v namenu, s katerim je bila hotelska hrana pripravljena. Ta namen je bil razpršen, cilj so bili hotelski gosti, medtem ko je bila ›družinska‹ hrana namenjena le nam. Čeprav je bila hotelska hrana okusna in razkošna, nas ni zadovoljila tako kot z ljubeznijo pripravljeni domači obroki.
HRANA V DRUŽINI
Pozneje sem se začela ukvarjati z makrobiotiko in se seznanila z enim od načel njenega pionirja, Georgea Ohsawe, ki pravi, da razpoloženje kuharja spreminja či ali energijo hrane. Pozornost in ljubezen tistega, ki pripravlja obrok, se preliva v hrano.
Michio Kushi, eden najbolj gorečih zagovornikov makrobiotike, je trdil, da v družini, kjer partnerja ne uživata enake hrane oziroma nimata enakih prehranjevalnih navad, ni harmonije. Če mati ljubi tradicionalno slovensko kuhinjo, oče pa prisega na hamburgerje, bo njun otrok mešanica obojega. Takšna partnerja med seboj nista usklajena. Le očetje in matere, ki posvečajo veliko pozornosti doma pripravljeni hrani, lahko postavijo temelj zdravju in blagostanju v družini.
Številne raziskave so proučevale vpliv »namere« na organizem. Pri kuhanju razpoloženje pripravljavca hrane »začini« jed prav tako kot zelišča in začimbe. Lahko bi rekli, da je hrana nosilec namere. Slabo razpoloženje kuharja se odraža v prepirih med tistimi, ki uživajo njegove kulinarične stvaritve.
Dobro razpoloženje in pozitivna naravnanost pri pripravi hrane imata prav tako opazen učinek na uživalca. Kadar ste nerazpoloženi ali jezni, je zato najbolje, da pripravo kosila ali večerje prepustite partnerju. Kuhanje z ljubeznijo in dobrimi mislimi je najboljši recept za zadovoljstvo tako kuharja kot jedca.
A. B.
Ameriška zdravnica dr. Annemarie Colbin, avtorica številnih knjig na temo prehrane in kulinarike, takole opisuje svojo mladost, ki jo je preživela v Mar Del Plati v Argentini:
»Vedno smo jedli preprosto, doma pripravljeno vegetarijansko hrano: zelenjavne juhe, solate, doma pridelane buče in krompir, žita, včasih sir in zelo redko sladice. Poleti se je naše življenje postavilo na glavo. Imeli smo namreč hotel, ki je bil odprt štiri mesece na leto, v tem času je vsa družina živela tam in uživala hotelsko hrano. Že za zajtrk se je miza kar šibila pod hrustljavimi rogljiči, belimi popečenimi kruhki z maslom, pastetkami iz maslenega testa, polnjenimi s piščancem v kremni omaki … Dva tedna smo popolnoma pozabili na skromno domačo kuhinjo in se predajali gurmanskim užitkom. A po dveh tednih nismo zmogli več. Vsi brez izjeme smo se vrnili k preprosti ›družinski hrani‹.
Pozneje sem se spraševala, kaj je botrovalo temu nenadnemu odporu do hotelske kuhinje. Spoznala sem, da je bil vzrok v namenu, s katerim je bila hotelska hrana pripravljena. Ta namen je bil razpršen, cilj so bili hotelski gosti, medtem ko je bila ›družinska‹ hrana namenjena le nam. Čeprav je bila hotelska hrana okusna in razkošna, nas ni zadovoljila tako kot z ljubeznijo pripravljeni domači obroki.
HRANA V DRUŽINI
Pozneje sem se začela ukvarjati z makrobiotiko in se seznanila z enim od načel njenega pionirja, Georgea Ohsawe, ki pravi, da razpoloženje kuharja spreminja či ali energijo hrane. Pozornost in ljubezen tistega, ki pripravlja obrok, se preliva v hrano.
Michio Kushi, eden najbolj gorečih zagovornikov makrobiotike, je trdil, da v družini, kjer partnerja ne uživata enake hrane oziroma nimata enakih prehranjevalnih navad, ni harmonije. Če mati ljubi tradicionalno slovensko kuhinjo, oče pa prisega na hamburgerje, bo njun otrok mešanica obojega. Takšna partnerja med seboj nista usklajena. Le očetje in matere, ki posvečajo veliko pozornosti doma pripravljeni hrani, lahko postavijo temelj zdravju in blagostanju v družini.
Številne raziskave so proučevale vpliv »namere« na organizem. Pri kuhanju razpoloženje pripravljavca hrane »začini« jed prav tako kot zelišča in začimbe. Lahko bi rekli, da je hrana nosilec namere. Slabo razpoloženje kuharja se odraža v prepirih med tistimi, ki uživajo njegove kulinarične stvaritve.
Dobro razpoloženje in pozitivna naravnanost pri pripravi hrane imata prav tako opazen učinek na uživalca. Kadar ste nerazpoloženi ali jezni, je zato najbolje, da pripravo kosila ali večerje prepustite partnerju. Kuhanje z ljubeznijo in dobrimi mislimi je najboljši recept za zadovoljstvo tako kuharja kot jedca.
A. B.

Ilustracija: Bojan Sumrak