Magnezij za možgane

S staranjem možganov izgubljamo povezave med možganskimi celicami ali sinapsami. Zaradi izgube sinaps pa se možgani začno krčiti, kar lahko napoveduje tudi slabšanje naših kognitivnih sposobnosti. Ena od stvari, ki lahko to prepreči, je magnezij. Večja koncentracija magnezija v možganih poveča gostoto in plastičnost sinaps. A raziskovalci so ugotovili, da za to ni dobra vsaka oblika magnezija. Katera pa je, povzemamo iz revije Life Extension.
Mnoge oblike tega minerala ne omogočajo njegovega učinkovitega prehajanja skozi krvno-možgansko pregrado, tako da ne doseže možganov. Raziskovalci so zato razvili novo obliko, magnezijev L-treonat, ki se dobro vsrka v telo in lahko prehaja tudi krvno-možgansko pregrado. Izmerili so, da ta oblika znatno poveča raven magnezija v možganih. To pa izboljša sinaptično gostoto in plastičnost sinaps ter tako pomaga zmanjšati neželene vidike staranja možganov.
Magnezij v telesu potrebujemo za normalno delovanje več sto encimov, ki uravnavajo sintezo beljakovin, delovanje mišic in živcev ter še več. Varuje komunikacijske povezave med možganskimi celicami ali sinapsami. Za učenje ali spominjanje potrebujemo plastičnost sinaps – sposobnost prilagajanja in spreminjanja kot odziv na dražljaje. Zmanjšana plastičnost pomeni tudi kognitivni upad pri starejših. A študije na živalih so razkrile, da povečanje ravni magnezija poveča skupno število sinaps, izboljša sinaptično plastičnost, spodbuja rast novih možganskih celic ter izboljša učenje in spomin.
POT MAGNEZIJA DO MOŽGANOV
Večina ljudi magnezija s hrano ne dobi dovolj. V majhnih odmerkih je prisoten v živilih, kot so špinača, mandlji, indijski oreščki, avokado, črni fižol ter bučna in chia semena. A tudi iz običajnih prehranskih dopolnil ga pride premalo v možgane. V klinični študiji so ugotovili, da povečanje ravni običajnega magnezija v krvi za sto šestdeset odstotkov dvigne raven magnezija v možgansko-hrbtenjačni tekočini le za petnajst odstotkov. Zato je uživanje običajnega magnezija sicer koristno za telo, a ne more bistveno izboljšati delovanja možganov.
Magnezijev L-treonat, ki zvišuje raven magnezija tudi v možganih, pa je v študiji na glodavcih že v osnovi zvečal raven magnezija v možgansko-hrbtenjačni tekočini za petnajst odstotkov in uspešno povečal sinaptično gostoto.
BOLJŠI SPOMIN
V tej študiji je bil učinek na kognitivne sposobnosti glodavcev dramatičen. Starejše podgane, ki so dobivale magnezijev L-treonat, so bile bolj učljive, izboljšal se je njihov kratkoročni in dolgoročni spomin.
Testirali so ga tudi v dveh študijah na mišjem modelu Alzheimerjeve bolezni. V obeh je preprečil izgubo sinaps, povezano z boleznijo, in ohranil ali izboljšal spomin. Druga študija na miših pa je pokazala, da spodbuja rast novih možganskih celic v možganskih predelih, ki so ključni za spomin in učenje. Rast teh celic se pri starejših živalih običajno upočasni ali ustavi, a je magnezijev L-treonat ta upad omejil.
POSKUSI NA LJUDEH
Da bi preverili kognitivne koristi magnezijevega L-treonata pri ljudeh, so znanstveniki izvedli študijo, v kateri so prostovoljci, stari petdeset do sedemdeset let, dvanajst tednov dnevno prejemali placebo ali 1500 do 2000 miligramov magnezijevega L-treonata, odvisno od telesne teže. Vsi udeleženci imeli motnje pri načrtovanju, prilagajanju, osredotočanju in sprejemanju odločitev. V primerjavi s placebom so se tistim, ki so prejemali magnezijev L-treonat, po šestih tednih izboljšale kognitivne sposobnosti. Po dvanajstih tednih so opazili še dvajsetodstotno izboljšanje, vključno z znatno manj motnjami, ki so jih imeli prej, in pri kognitivnih procesih.
Vsem preiskovancem so določili tudi »starost možganov«. Na začetku poskusa je bila povprečna kronološka starost udeležencev 57,8 leta, njihova povprečna možganska starost pa je bila veliko višja, 68,3 leta. Po šestih tednih so tisti, ki so jemali magnezijev L-treonat, »pomladili« svoje možgane za neverjetnih devet let, do konca študije pa se je ta številka še povečala na 9,4 leta. Torej magnezijev L-treonat preizkušeno odvzema leta možganom.
V drugi klinični študiji so znanstveniki testirali magnezijev L-treonat pri bolnikih z blago do zmerno demenco. Celo v tej naprednejši fazi kognitivnega upada je ta magnezij izboljšal delovanje njihovih možganov.
Glede na njegove koristi so se raziskovalci spraševali, ali bi lahko izboljšal tudi nevropsihiatrična stanja. V pilotni študiji so petnajstim odraslim z zmerno obliko ADHD (motnja pozornosti s hiperaktivnostjo) do dvanajst tednov dajali magnezijev L-treonat. Pri skoraj polovici udeležencev so se pokazale klinične izboljšave.
SINERGIJA Z D-VITAMINOM
Spomnimo pa še, da magnezij za svoje optimalno delovanje potrebuje še D-vitamin. Nezadosten vnos enega lahko vpliva na raven in delovanje drugega. Velja namreč naslednje:
• Vitamin D podpira optimalno vsrkavanje magnezija v črevesju. Če uživamo magnezij, a nimamo dovolj vitamina D, lahko raven magnezija ostane nizka.
• Magnezij potrebujemo za delovanje vitamina D. Ne glede na to, ali ga zaužijemo ali pridobimo s sončno svetlobo, se mora vitamin D v telesu pretvoriti v aktivno obliko, da lahko doseže svoje koristne učinke. Encimi, ki pretvarjajo vitamin D v aktivno obliko, za svoje delovanje potrebujejo magnezij.
• Prenos in dovajanje vitamina D sta odvisna od magnezija. Skoraj ves vitamin D v krvi prenaša in dostavlja v tkiva beljakovina, ki za svoje delovanje prav tako potrebuje magnezij.
R. M.
Magnezij »Neuro-Mag« je magnezijev L-treonat, ki je na voljo tudi na Misteriji.si. Lahko ga uživamo skupaj z drugimi oblikami magnezija. Je organska oblika magnezija, zato se dobro vsrka ter je dobro biorazpoložljiv.