Kako ozdravimo svojo dušo

»Sodobna medicina ne zna jasno odgovoriti na vprašanje, od kod prihajajo bolezni. Vse pripisuje vzročno-posledičnim povezavam, ki kažejo odvisnost fizičnega telesa od okolja, preteklih poškodb in okužb. Cepljenja, operacije, tablete so osnovne metode zdravljenja v sodobni medicini. Starodavna medicina, ki jo danes imenujemo alternativna medicina, pa govori o globljih vzrokih. Ti se nahajajo na subtilnih ravneh našega obstoja. Težave s telesom so posledica težav z dušo,« poudarja Sergej Nikolajevič Lazarev, ruski psiholog, filozof, utemeljitelj karmične diagnostike in avtor številnih knjig o duhovni poti in razvoju človeka.
Že več kot štirideset let proučuje povezavo med dušo in telesom, karmične zakone ter vpliv čustev, misli in dejanj na človekovo usodo in zdravje. V njegovih knjigah vsakdo najde nekaj, kar se ga globoko dotakne in pripomore k zdravljenju duše. Zavrgel ni niti religij, le poiskal je njihov prvobitni namen. Njegove knjige zato berejo bralci širom po svetu, naklade pa se štejejo v milijonih.
GLAVNA SPOZNANJA
Lazarev je odkril številne zakone, ki so mu omogočili oblikovanje celovitega filozofskega in svetovnega nazora. Ta sistem je edinstven predvsem po tem, da je uporaben tako v vsakdanjem življenju kot v določenih življenjskih okoliščinah. Pri njem resnično dobimo odgovore na vprašanja, kdo smo, od kod prihajamo in kam gremo.
Njegova glavna spoznanja so naslednja: Naš prvi in najpomembnejši nagon je ljubezen do Boga. Najprej smo duša. Težave in bolezni so posledica našega nepravilnega pogleda na svet. Stanje duha staršev vpliva na usodo in zdravje njihovih otrok. Če želimo spremeniti svojo usodo, moramo spremeniti svoj značaj. Preteklost in prihodnost sta prav tako resnični kot sedanjost. Ljubezen je edina stvar, ki jo vzamemo s seboj ob smrti, zato sta utrjevanje ljubezni v duši in njena nenehna prisotnost zelo pomembni. Resnična vera v Boga ni priznanje, da obstaja, ampak nenehno notranje stremljenje k Bogu in združitev z njim.
Odnos med človekom in Bogom pa je opisal tako enostavno in slikovito, da je razumljivo vsakomur: »Ko se kapljica vode loči od oceana, obstaja kot kapljica. Potem se vrne v ocean in kapljice ni več, a obstaja ocean. Kapljica je še vedno tam, njeno bistvo je nedotaknjeno, izginila je le njena oblika. Na notranji, na globlji ravni, mi ne obstajamo, obstaja samo Bog. V svojem bistvu smo božanski in naša duša je prišla od Boga.«
ZAKAJ BOLEZEN
Lazarev razlaga, da smo ljudje skupek energije. Vse, kar imenujemo snov, je pravzaprav omejena energija. Predstavljamo več oblik energije. Zunanjo oziroma fizično dopolnjujemo s hrano. Osnovna življenjska energija v nas vstopa skozi dušo ter čustva. Količina te energije je odvisna od tega, v kolikšni meri je naša duša harmonična. Prav ta energija daje zdravje in dobro počutje. Brez nje ne moremo živeti.
Za nasprotovanje resničnosti porabljamo veliko energije, kadar obžalujemo preteklost in se bojimo prihodnosti, če smo polni užaljenosti, sovraštva in nesprejemanja sveta. In več energije ko porabimo, hitreje se pojavi bolezen. Spretnost biti v harmoniji s samim seboj, s svojo usodo in svetom, je umetnost vzdrževanja zdravja.
Kot je rečeno v Svetem pismu, je v osnovi bolezni greh. Osnova greha je napuh, napuh pa je oddaljevanje od Boga. Kako lahko oddaljevanje od Boga povzroči bolezni?
Lazarev razlaga, da naša ustaljena slika sveta, ki se je oblikovala pred nekaj tisoč leti, ni resnična. Po njej je Bog nekoč ustvaril Vesolje in potem dvignil roke od nadaljnjih aktivnosti. Od takrat Vesolje deluje samo od sebe in Božja volja se ne izraža.« V resnici, pravi Lazarev, pa Bog nenehno upravlja s svetom, vsak delček sekunde. Saj je že Kristus o tem dejal: »Vam so tudi lasje na glavi prešteti.«
ENOST Z NAJVIŠJIM
»Bog vsak trenutek ustvarja svet. Neprenehno nanj zliva življenjsko energijo, ga oživlja in vzdržuje. Tudi mi prejemamo to energijo, saj se z njo hrani naša duša. V naši duši primanjkuje Višje energije in Ljubezni, če se obrnemo stran od Boga. Najprej podzavestno in neopazno izgubljamo enost z Najvišjim, potem pa se borimo z Njegovo voljo, kar pomeni, da nismo v stanju sprejeti, kar se dogaja, temveč žalujemo za preteklostjo, čutimo strah pred prihodnostjo in nas zaradi nje skrbi ter čutimo jezo in bes zaradi sedanjosti, ker smo nezadovoljni zaradi svojih bližnjih in zaradi okolice.«
Če so nezadovoljstvo, užaljenost in druga agresivna čustva površinska, nimajo nikakršnega vpliva na našo dušo in na svet okoli nas. Kadar pa je naša agresivnost ponotranjena in globoka, tedaj to predstavlja agresijo na cel svet, ker smo na ravni duše vsi eno. Panično se bojimo za prihodnost in v sebi čutimo malodušje, ko ne moremo sprejeti tistega, kar se dogaja ali se je že zgodilo. Lahko rečemo, da ne sprejemamo prihodnosti, in tedaj ostanemo brez energije, nato pa se pojavijo težave in bolezni.
BOLEZEN JE PRILOŽNOST
Univerzalna, osnovna vitalna energija nam omogoča obstanek duše, duha in telesa. Ko te energije ni dovolj, duša trpi, zaradi česar se kvari naš značaj, saj postajamo nepošteni in egoistični. Pričnejo se težave z usodo, nesreče, rušitev idealov, zamere, izdaje in drugo. Na koncu trpi telo, pojavijo se bolezni.
»Kadar zbolimo, ne smemo čutiti obupa, malodušja, ogorčenosti nad usodo ali nad Bogom. Bolezen je priložnost, da se razvijemo, da harmoniziramo svojo dušo, da se naučimo, kako pravilno ravnati z življenjem. Je priložnost, da spremenimo svoj značaj in način življenja. Težave z zdravjem nas tudi varujejo, da ne grešimo, ker nam tega ne dovolijo in zaustavljajo degradacijo naše duše. Bolezen je zdravilo, zaščita naše duše,« razlaga Lazarev.
Bolezen je priložnost za obnovo duše. Spodbuja nas k Bogu in pomaga duši, da se očisti. Zaradi tega bolezni ne smemo sovražiti, se z njo boriti, temveč jo moramo nadomestiti. Bolezen bo postala nepotrebna, če prostovoljno storimo tisto, za kar si nevsiljivo prizadeva.
Kadar zbolimo, bi se zato morali vprašati: »Na kaj me spominja ta bolezen?« Praviloma bolezen izziva negativna čustva, kot so nezadovoljstvo s seboj in svojo usodo, strah pred prihodnostjo, ogorčenost nad sabo in svojimi bližnjimi, obžalovanje dogodkov preteklosti. Omejuje naše nagone ter uporabo fizičnih in duhovnih dobrin, a pomaga duši, da se odpre.
»Pošlje nam tudi namig, da lahko umremo. Ta namig pomeni, da moramo prekiniti navezanost na življenje, užitke, užaljenost in zamero do drugih, občutiti moramo svoj večni ›jaz‹ in ljubezen v duši. Spustiti moramo vse težave in v ospredje, skupaj z ljubeznijo, postaviti dušo. Bolezen je pomoč z Višje ravni. Ne potrebujemo je, če to pomoč sprejemamo in prostovoljno delamo tisto, k čemer nas spodbuja. Skozi bolezen nam ›od zgoraj‹ pomagajo, da prostovoljno harmoniziramo dušo, in bolezen bo potem nepotrebna.«
HARMONIZACIJA DUŠE
Dušo harmoniziramo tako, pravi avtor, da na prvo mesto postavimo dušo in odnos z Bogom. Prav tako ne smemo ubijati ljubezni, temveč se moramo spomniti in s kesanjem preiti skozi vse življenjske situacije, v katerih smo se odrekli ljubezni.
Kadar se človek želi naučiti, kako obdržati ljubezen v svoji duši, pričenja s spreminjanjem sebe: postaja pogumen, iskren, pošten, živi s srcem in ne z umom. Preneha z obsojanjem in zaničevanjem ljudi, ne čuti obžalovanja, strahu, ne tone v malodušje, ne mudi se mu niti ni vznemirjen. Srečen je, energičen in dobrodušen.
In s čim naj začnemo delati na sebi? S spremembo svojega odnosa do sveta, sebe, do vseh ljudi. S preizpraševanjem svojega življenja. S spremembo svojih navad in načina življenja. Potem bo lažje spremeniti svoj značaj. Z eno besedo, začeti moramo s spremembami, še poudarja Lazarev. Pri tem si lahko obilo pomagamo z informacijami iz njegovih knjig, videopredavanj in videoseminarjev.
Tatjana Svete

BOG JE VSEPRISOTNA ENERGIJA
Terapevt Zdravko Zelenik, osnovatelj Klinike Zelenik (Klinikazelenik.com) je v slovenščino prevedel Lazarevovo knjigo Obrazi napuha in je njegov uradni zastopnik za Slovenijo. Pripravlja tudi prevod prve knjige iz njegove serije »Karmična diagnostika«. Za vse, ki bi radi vedeli več o njegovih delih, pa je osnoval spletno stran Lazarev.si. Z njim smo se pogovarjali o Lazarevovem delu.
Kaj moramo razumeti, preden se lotimo branja Lazarevovih knjig? V njih dostikrat omenja vero. Kaj točno misli?
Vero pojmuje kot osebni odnos z Bogom. Vernik je lahko resničen ali dogmatičen. Resnični vernik je tisti, ki ima res svoj odnos z Bogom, dogmatičen pa je tisti, ki izpolnjuje neka napisana pravila, namesto da bi v sebi vzpostavil odnos do njega.
Kako pojmuje Boga?
Kot stvarnika, vsemogočnega, najvišjega. Ne kot osebo, temveč kot vseprisotno energijo. Ustvaril in vodil je višji načrt, torej postavil je vse zakone, po katerih vse deluje naprej. In osnovna energija, ki je, je Bog. Bog pa je Ljubezen.
Veliko omenja molitev. Kako molimo?
Molitev je srčen pogovor z Bogom. Je zahvala za vse, kar se nam dogodi, kar prejmemo. S tem tudi izražamo sprejemanje Božje volje. V molitvi se ne smemo pritoževati in ga ne smemo prositi. Če se začnemo pritoževati oziroma če začnemo prosjačiti, sprožimo zakon privlačnosti. To ni več molitev, ampak je nekaj, kar naj bi želeli od drugega. V osnovi človek dobi neko preizkušnjo zato, da sam osebno zraste. Ko imamo tisto izkušnjo, pa prosimo Boga, da nam jo odvzame. To pa je v bistvu nesmisel.
Lazarev pravi, da molitev ne sme biti sebična. Sebična je, ko se obrnemo k Bogu in najprej molimo za fizično zdravje, denar in blaginjo. Sebičnost je prednost telesa in duha nad dušo in ljubeznijo. Če moramo moliti za »tisto nekaj«, potem se najprej naučimo, kako ljubiti in izpolniti dušo s prijaznostjo, usmiljenjem, radodarnostjo, potrpljenjem, pogumom, da premagamo svoje slabosti, strah, malodušje in nemir. Po Lazarevovem naj bodo na prvem mestu interesi duše, šele nato interesi duha in telesa, potem bo tudi naša molitev prava.
Poudarja tudi pomen posta. Kakšen post ima v mislih?
Post pomeni, da se občasno odpovemo užitkom. Ne pomeni samo posta od hrane; tiče se vsega, kar delamo. Ne gre za to, da bi sledili nekim trendom. Če denimo sledimo trendu, da se je spomladi treba razstrupiti, in je to razstrupljanje, post, odrekanje za nas problem, delamo sami sebi stres, ki škodljivo vpliva na nas. Svetuje, da gremo zavestno v odločitev, da štirideset dni ne bomo ali pili alkohola ali jedli čokolade ali igrali igric ali počeli kar koli, od česar smo zasvojeni. Za to pa se zavestno odločimo izključno zato, ker hočemo poglobiti ljubezen do Boga, da se naš odnos do njega izboljša – potem bomo izšli kot zmagovalci in post ne bo pustil posledic na telesu. Post je lahko tudi tišina, kar je zelo pomembno za naš sistem razmišljanja.
V knjigah velikokrat omenja greh. Kaj je greh?
Greh se začne z nesprejemanjem Božje volje, ko se odrekamo ljubezni in izgubimo potrebo za Bogom, ko nam ni več potreben. Ko damo sebe na prvo mesto ali ko nam je neka druga oseba bolj pomembna od Boga. Zakoni narave pa so vedno taki, da moramo tisto, čemur dajemo prednost, na koncu izgubiti. Lazarev je dal primer: če dekle teži k temu, da se bo poročila z bogatim moškim, bo tisti moški moral bankrotirati, ker je njena težnja namesto k Bogu k bogastvu. Ker narava vedno usklajuje te energije, pride do nasprotnega učinka. Če dekle želi lepega fanta, bo ta na koncu grd, pohabljen, bo doživel kako nesrečo ali kaj podobnega.
Priporoča nam kesanje in odpuščanje. Zakaj?
Kesanje je vedno zaradi določenega dejanja, ki smo ga naredili, in ima za cilj spremembo značaja, da ne ponovimo iste napake. Odpuščanje pa je naše dejanje navzven do druge osebe, ki je naredila neki prestop. Odpuščanje je lahko tudi zato, ker smo sami imeli napačna pričakovanja glede prihodnosti in moramo najprej sprejeti Božjo voljo ter nato odpustiti sebi in drugemu, ker nismo prišli skupaj s tem, kar hočemo, da se uredi. Prvi korak pri odpuščanju je, da imamo vero in da čutimo v tej veri varnost, da bo vse v redu.
Pri odpuščanju je zelo pomembno postavljanje mej. Če je nekdo šel prvič preko meje, ki smo jo postavili, mu lahko odpustimo, če se pokesa. Kesanje pomeni, da bo prišlo do spremembe njegovega značaja in meje ne bo več prestopal. Če pa teh mej ni, bo tisti še vedno lahko delal prestope in s tem nismo pomagali ne njemu ne sebi.
Za Lazareva so nagoni, instinkti trije. Kateri je tretji?
Za Lazareva obstajajo trije instinkti. Prva dva, o katerih so nas učili v šoli, sta nagon po preživetju in nagon po nadaljevanju vrste. Za Lazareva pa obstaja še tretji, ki je zanj glavni instinkt, to pa je instinkt vere v Boga. V trenutnem trendu ga zelo močno manipulirajo in se o njem ne govori. A zanj je prav ta instinkt vere tisti, ki mora biti primaren.
Zakaj?
Ker nam omogoča, da se ne vdajamo raznim užitkom. Če nam je instinkt preživetja na prvem mestu, imamo recimo pričakovanje po dobri hrani, in ko gremo nekam na izlet in tam ne zadovoljijo naših meril po dobri hrani, smo potem razočarani. Razočaranje in jeza pa sta obe škodljivi čustvi, ki uničujeta našo dušo, kvarita naš celoten značaj. Prej ko slej si nakopljemo toliko teh različnih stresov, da dobimo določene težave na ravni odnosov, financ ali zdravja.
O Lazarevovih učenjih imate tudi predavanja. Kje lahko bralci izvedo več o njih?
Več informacij dobijo na Lazarev.si, info@lazarev.si in po telefonu 070/263 849.
T. S.

SERGEJ NIKOLAJEVIČ LAZAREV
Sergej Nikolajevič Lazarev se je rodil leta 1952 v Rusiji v mestu Jejsk. Diplomiral na Državni pedagoški univerzi A. I. Herzen. Vzporedno je na državni univerzi v Sankt Peterburgu pridobil naziv »praktični psiholog«.
Že od otroštva ga je zanimala filozofija; poskušal je razumeti, zakaj živimo, kako deluje svet in po kakšnih zakonitostih se razvija. V sebi je čutil veliko zmožnost in željo pomagati človeštvu, tudi pri odpravljanju bolezni. Ko mu klasična medicina ni dala odgovora na vprašanje, kako nastane bolezen in kaj je v njeni osnovi, ga je študij svetovnih verstev in filozofije pripeljal do zaključka, da glavne informacije niso shranjene v človeškem telesu, temveč v njegovem biopolju, ki je v odnosu do telesa primarno.
Od študija vzhodne filozofije, v kateri pojem karme kot zakon vzročnosti pomeni, da mora človek odgovarjati za to, kar je storil, je prišel do krščanskega pojma kesanja. Ob opazovanju svojih bolnikov je postal prepričan, da lahko s kesanjem, spremembo odnosa do preteklosti, premagamo ne le katero koli bolezen, ampak tudi spremenimo svoj značaj in usodo.
V svojih raziskavah je znanost povezoval z religijo. Ugotovil je, da je upoštevanje zapovedi, natančno določanje prioritet in pravilen pogled, ki temelji na razumevanju univerzalnih zakonov, najboljše zdravilo za dušo, duha in telo. Opazoval je, kako so se energijski vzorci bolnikov uskladili, ko jim je razložil te zakone in ko so to razumeli.
Rezultate svojih raziskav je začel deliti s širokim krogom ljudi. Od leta 1993 je imel tako številne seminarje, predstavitve in predavanja v večjih mestih Rusije in tujine. V zadnjih letih komunicira z ljudmi prek seminarjev in delavnic na spletni strani Lazarev.ru in Lazarev-international.com. Izdal je dvanajst knjig v seriji »Karmična diagnostika«, sedem v seriji »Človek prihodnosti« in šest v seriji »Izkušnje preživetja«.

LAZAREVOVE SLIKE NA PLATNU
Vsaka slika odseva določeno notranje stanje in prebuja občutke, ki prinašajo srečo, zdravijo dušo in osvobajajo. Ob opazovanju slike se povežemo s svojimi čustvi, notranjimi doživljanji in podzavestjo, kar spodbuja globoko notranjo preobrazbo.
Na Misteriji.si je na voljo več reprodukcij Lazarevovih slik. So že uokvirjene, različnih velikosti.
Na Misteriji.si je na voljo v slovenščini več knjig Sergeja Lazareva, pa tudi reprodukcije njegovih že uokvirjenih slik.