Zorko Zlatoper, trener tenisa in profesor športa z Mosta na Soči, je že nekaj let pretežno frutarijanec. To pomeni, da je večinoma na sadni prehrani, vendar pot ni bila enostavna. Pred devetimi leti se je iz etičnih razlogov najprej odpovedal mesu in postal vegetarijanec, postopno pa so z jedilnika odpadli tudi mlečni izdelki, žita, kuhana hrana in ostali stimulansi. Opazil je, da je telo postalo manj zakisano, bolj prožno, regeneracija po poškodbah, ki jih je imel kot aktiven športnik, je bila hitrejša, ima več energije, potrebuje manj spanja, um je bolj bister, intuicija večja … Osebno je prepričan, da je sadjejedstvo najboljša možna prehrana za človeka, poleti pa vodi tudi delavnice na Mostu na Soči za ljudi, ki potrebujejo razstrupljanje in so pripravljeni na korenito življenjsko spremembo.

Zorko se spominja, da je imel kot otrok pogosto prehlade, vnetje sinusov, izsušeno nosno sluznico … Težave so mu povzročala tudi nekatera živila, denimo mlečni izdelki. Če je pil mleko, je imel drisko, a to je takrat povezoval z dobro prebavo. Ko se je vpisal na Fakulteto za šport v Ljubljani, je s študentskimi boni užival pice in predelano hrano. Pojavili so se mozolji in turi na koži ter utrujenost.

NI VEČ UŽIVAL MESA

Začel je prebirati različne knjige o prehrani. Nanj je zelo vplivala knjiga Kitajska študija; ugotovil je, da meso in mlečni izdelki zakisajo telo in da niso ustrezna hrana za človeka. A kot aktiven športnik je verjel, da potrebuje proteine, in ni spremenil prehrane. Mesu se je odpovedal šele iz empatije do svojega psa, ki mu je delal družbo, ko je začel z novim poglavjem svojega življenja in se je preselil. Ko si je nekega dne pripravljal zrezek, se mu je nenadoma posvetilo, da se je z živaljo cel dan igral, zdaj pa si bo žival pripravil na krožniku. Od tistega dne ni več užival mesa. Spremembo je kmalu opazil na telesu. Bilo je manj zakisano, bolj prožno, počutil se je lažjega, tudi shujšal je.

Kot aktiven športnik si je z malim nogometom pridelal tudi nekaj poškodb, zlasti poškodbe gležnjev, potrgane mečne mišice in poškodbe zadnje lože. Mečno mišico je imel tako poškodovano, da ni mogel normalno hoditi. Spoznal je bioterapevta, ki je delal v bližnji vasi po Domančićevi metodi, in vsakič, ko je šel od njega po stopnicah navzdol, je hodil, kot bi imel zdravo nogo. Potem je spet začel trenirati in poškodba se je ponovila. A je vztrajal, dokler poškodbe ni saniral. Zdravljenje z bioenergijo ga je tako pritegnilo, da se je odločil tudi sam izobraziti za bioterapevta. In še danes z njo pomaga ljudem, ki se obrnejo nanj.

Zelo zanimivo doživetje je imel tudi s samozdravljenjem. Ko je imel poškodovano zadnjo ložo, je izvajal meditacijo po Joeju Dispenzi. Slika mišice se mu je nenadoma izrisala kot na zaslonu v 3D projekciji, naredilo je zzzzzz, mišica se je začela obnavljati in naslednji dan je šel normalno na sprehod s svojima psoma.

Pred tremi leti je prišel v stik z ljudmi, ki so se prehranjevali presno, s poudarkom na sadju. Že prej pa ga je zanimalo bretarijanstvo – življenje na prani brez hrane in vode. V obdobju korone je naredil devetdnevni umik. Spremljal je bretarijanca Raya Maora, ki izvaja umike po vsem svetu in je za prvomajske praznike ponudil umik na spletu.

BRETARIJANSTVO

»Popolnoma se prečistiš, se nadgradiš, začneš drugače razmišljati, sprejemati, osvobodiš se kupa travm. Ko ne piješ, se celice očistijo in gredo travme ven. Je posebno doživetje. Greš skozi nekaj, za kar zdravniki trdijo, da je nemogoče. A moraš biti pripravljen za to. To te mora poklicati, to ni odrekanje, trpljenje. To je operacija brez skalpela. Najbolj posebno doživetje sem imel zadnjo noč. Nisem spal. Takrat se je zgodil preklop, spanja nisem potreboval. Sicer sem ves čas umika veliko meditiral in izvajal či gong ter falun gong. Cel dan sem bil v miru, tu v bližini imam takoj pešpoti, kamor grem s psoma. Malo si šibek, upočasnjen si, ker hraniš energijo. Naredil sem preboj. Ampak pogrešal sem okuse po mangu, krompirjevi solati in drugem, zato sem vedel, da še nisem pripravljen.«

Je bil pa pripravljen na sadjejedstvo. Najprej si je določil en dan v tednu, ko je užival samo sadje. Zaradi dobrega počutja je en dan kmalu podaljšal na ves teden. Odkril je, da so najlažje prebavljivi monoobroki z eno vrsto sadja. In proteini?

»Telo ne rabi proteinov, ampak aminokisline in te dobiš v sadju, zelenjavi, v oreščkih … Zelenjave jem zelo malo. V glavnem jem sadje. Fruktoza gre neposredno v celice. Trebušne slinavke sploh ne obremenjuje.«

Najraje ima eksotično sadje, ker so najboljši okusi. Zjutraj običajno začne z zelo sočnim sadjem, nerad pije vodo. Če že pije, pije samo destilirano vodo. Poleti poje tudi dva, tri kilograme lubenice za zajtrk. To je namreč destilirana voda v najbolj čisti obliki. Na prvem mestu od tekočin pa je zanj lasten urin. Prvič ga je poskusil na postu in bil prijetno presenečen, saj je imel okus po čaju.

URINOTERAPIJA

»Urinoterapija je stara več tisoč let. Začneš s pitjem jutranjega urina, potem izgubiš zavoro in lahko delaš ›luping‹. Ko greš urinirat, vzameš kozarec in popiješ. To je nekaj najbolj zdravega, to je tvoja destilirana voda. To je najbolj sterilna voda, kar jih je, in ima točno tvojo informacijo. Ko so izmerili sestavo urina, so odkrili tri tisoč hranilnih snovi, mineralov, vitaminov, encimov. Po urinu tudi točno veš, kaj si jedel prejšnji dan. Ko si enkrat na taki prehrani kot jaz, lulaš sok. Ko sem urin že dolgo pil, mi je intuicija rekla: ›Umij si obraz, oči, daj malo v nos …‹ S tem si očistiš sinuse. Kasneje sem dobil članke, ki govorijo o tem.«

Verjame, da je sadjejedstvo najboljša možna dieta in edina prava pot do zdravja, da smo ljudje biološki sadjejedci, tudi čeljust imamo oblikovano takó: »Naša osnovna hrana je sadje, ker ga najlažje prebaviš, ga ni treba skuhati, ker ga je že skuhalo sonce, je lepo, dišeče, imamo roke za obirati, takoj ga prebaviš, razstruplja, te hidrira in nasiti. Bolje je, da je sadje ekološko, ampak tudi če ni, vsebuje živa hranila. Mi smo prepolni vsega, jemo tri, štiri, pet obrokov na dan, ker smo tako močno odvisni od stimulansov. Naslednji dan, ko se hraniš, še sploh nisi spraznil tistega, kar je ostalo od prejšnjega dneva, tedna, meseca ali izpred tridesetih let, ker nisi dal možnosti, da bi se to sčistilo. In zaradi tega se staramo. Naše celice potrebujejo svetlobo, kisik, vodo, klorofil, aminokisline, maščobne kisline, ogljikove hidrate, vitamine, minerale, encime …«

Za zajtrk uživa največ sočno sadje, potem si običajno naredi bananin smuti, uporablja tudi oreščke, arašidovo maslo … Od zelenjave uživa paradižnik, kumare, paprike, olive, zraven pa si privošči še listnato solato. Superhrana so kalčki. Ko si kdaj zaželi slan okus, si nareže suhe paradižnike ali pa doda solati olive. Soli ne uporablja, ker je anorganski mineral in se nalaga v našem telesu. Solato zabeli z olivnim oljem in limoninim sokom. Odlično se počuti. »Počutje je ›zakon‹, regeneracija je odlična, sem zelo aktiven. Pri skoraj petdesetih pomladih imam veliko energije. Intuicija se zelo okrepi, ko začneš jesti sadje. Točno veš, kaj je dobro zate in kaj ni.«

LIMFA JE KOPALNICA V TELESU

Seveda ne gre tudi brez gibanja. »Brez gibanja ne bomo aktivirali limfe. Če se ne dotakneš limfe, se ne dotakneš svoje kopalnice v telesu. Limfa stagnira, zastaja, vse je zakisano. Ena stvar je sadje, druga je gibanje. Hoja, trampolin, tenis, plavanje – delamo tisto, kar nam prija. S sadjem postane telo zelo prožno, potrebuješ manj spanja, imaš več energije, lažje nadziraš lakoto. To izkušnjo želim ponuditi ljudem, ki si želijo spremembe v življenju, zato poleti vodim tridnevne sadne oddihe na Mostu na Soči,« sklene naš sogovornik.

Andreja Paljevec



Zorko Zlatoper*

Spol: moški

Starost: 49 let

Zdravstvene težave: prehladi, gripe, vnetja sinusov, prebavne motnje, športne poškodbe (gležnji, mečne mišice, zadnja loža …)

Zdravljenje: sadjejedstvo, urinoterapija, bioterapija, meditacija

Počutje danes: »Sem srečen, miren, zadovoljen, gotov, vesel življenja in brezskrben.«

*041/373 863, zorkozlatoper@gmail.com