Hrana ni pomembna le za dobro prebavo; neposredno vpliva tudi na ravnovesje med črevesjem in možgani in delovanjem naših genov. Znanost vse jasneje dokazuje, da lahko z uravnoteženo prehrano in čustveno ubranostjo aktivno spodbujamo gene, ki krepijo naše zdravje in dobro počutje, pravi Susanne Sander, strokovnjakinja za vitamin D, mikrohranila in epigenetiko.

Naše črevesne bakterije ali mikrobiom vplivajo na to, kateri geni v našem telesu se vključijo ali izključijo. Prehrana, stres in življenjski slog ne spreminjajo le sestave črevesne flore, temveč lahko usmerjajo tudi epigenetske procese. Ta spoznanja odpirajo nove poti za preprečevanje in celo pozitivno vplivanje na kronične in nevrološke bolezni.

DRUGI MOŽGANI

Črevesje ima največji živčni sistem takoj za možgani. Zaradi te izjemne značilnosti ga pogosto imenujemo kar drugi možgani. Še preden je narava razvila možgane kot osrednji nadzorni organ, so bili namreč prebavni sistemi prve strukture, sestavljene iz živčnih celic. Nastali so že pred milijardo leti in niso služili le obdelavi hrane, temveč tudi odzivanju na dražljaje iz okolja. S tem so postavili temelje za kasnejši razvoj možganov. To se kaže tudi v naših prvinskih nagonskih odzivih. Stres nam dobesedno »udari na želodec« ali vpliva na prebavo. Naša čustva in »občutek v trebuhu« so tesno povezani s črevesjem. Pogosto zaupamo temu nagonskemu občutku, tudi kadar se naš razum še vedno bori z odločitvijo.

Črevesje ima največji živčni sistem takoj za možgani, zaradi česar ga imenujemo kar drugi možgani.

Po izsledkih vedno več raziskav imajo lahko nevrološke in psihične bolezni svoj izvor prav v črevesju. Kot stičišče z zunanjim svetom ima črevesje osrednjo vlogo tudi v našem imunskem sistemu. Neokrnjena črevesna pregrada z vsemi svojimi zaščitnimi mehanizmi je zato ključna za naše zdravje.

OS ČREVO – MOŽGANI

Os črevo – možgani obsega zapleteno mrežo živčnih poti, hormonov in imunskih odzivov, ki povezujejo črevesje in možgane. Pri tem ima osrednjo vlogo vagusni živec. Kot glavni živec parasimpatičnega sistema vpliva na življenjsko pomembne funkcije, kot so srčni utrip, prebava, živčevje, dihanje in imunski sistem. Njegov vpliv na vnetne procese in izločanje živčnih prenašalcev pa je ključen za naše razpoloženje in duševno zdravje.

Ta pomembni živec se odziva na črevesno floro ter glede na situacijo spodbuja nastanek živčnih prenašalcev, kot sta serotonin in dopamin. Zato je uravnotežena in zdrava črevesna flora ključna za stabilno delovanje možganov in za naše psihično ravnovesje. Neravnovesje v mikrobiomu, imenovano disbioza, pa povezujemo z različnimi boleznimi, med drugim z depresijo, tesnobo, Alzheimerjevo in Parkinsonovo boleznijo. Sestava črevesnih bakterij tako neposredno vpliva na naše telesno in duševno zdravje.

EPIGENETIKA

Epigenetika opisuje, kako dejavniki okolja, vključno s prehrano, stresom in življenjskim slogom, vplivajo na dejavnost naših genov, ne da bi pri tem spremenili sámo DNK.

Okoljski dejavniki, kot so prehrana, stres in strupene snovi, lahko v telesu sprožijo procese, ki povzročijo kemične spremembe na DNK – na primer z dodajanjem majhnih molekulskih skupin, kot so metilne skupine pri metilaciji ali acetilne skupine pri acetilaciji. Te epigenetske spremembe so kot molekularna stikala: uravnavajo, kako aktivni so posamezni geni, ne da bi spremenili sámo dedno informacijo.

Vklapljanje ali izklapljanje genov s kemičnimi označevalci vpliva na številne telesne funkcije. Določa na primer, kako se odzivamo na stres, kako hitro se staramo in kako dovzetni smo za določene bolezni.

Posebej zanimivo je, da se epigenetske spremembe lahko prenašajo naprej na naslednje generacije! Nezdrave navade, kot sta neuravnotežena prehrana in kronični stres, tako vplivajo na lastno zdravje kot tudi na zdravje naših potomcev.

VLOGA MIKROBIOMA

Po izsledkih novejših raziskav ima naš mikrobiom ključno vlogo pri epigenetskem uravnavanju. Nekatere črevesne bakterije tvorijo posebne presnovne produkte, na primer kratkoverižne maščobne kisline, kot je butirat. Te snovi lahko v jedru celice povzročijo drobne spremembe na histonih – beljakovinah, okoli katerih je ovita DNK. Takšne spremembe, imenovane histonske modifikacije, vplivajo na to, ali so določeni geni aktivni ali ne. Na ta način lahko mikrobiom soodloča o tem, katere informacije iz DNK se dejansko uporabijo oziroma izražajo. Zdrava črevesna flora zato spodbuja ugodno izražanje genov in s tem telesno zdravje, kar bi lahko zmanjšalo tveganje za nevrodegenerativne bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen.

Prek živčnih poti, imunskih prenašalcev in hormonskih signalov pa os črevo – možgani ne vpliva le na naše razpoloženje in kognitivne sposobnosti, temveč posredno tudi na epigenetske procese. Denimo prek uravnavanja stresnih hormonov, ki lahko spremenijo mikrobiom in njegove presnovne produkte.

PODPORA ČREVESJU IN EPIGENETIKI

Susanne Sander priporoča naslednjo prehrano ter dodatna priporočila za podporo črevesju in epigenetiki.

Polifenoli iz sadja in zelenjave, zelenega čaja, jagodičevja in temne čokolade imajo protivnetne lastnosti, podpirajo zdrav mikrobiom in delujejo kot stikala za gene, saj uravnavajo gene, povezane z vnetnimi procesi in oksidativnim stresom.

Probiotiki in prebiotiki. Fermentirana živila, kot so jogurt, kefir, kimči in kislo zelje, prinašajo probiotične seve bakterij, medtem ko prebiotiki iz vlaknin (na primer iz cikorije, pora ali banan) služijo kot hrana za te bakterije.

Prehrana, bogata z vlakninami in rastlinskimi živili, spodbuja zdravo črevesno floro in hkrati deluje epigenetsko ugodno.

Prekinitveno postenje lahko pozitivno vpliva tako na mikrobiom kot na epigenetske procese.

Zmanjševanje stresa. Meditacija in vaje čuječnosti pomagajo znižati raven stresa in prispevajo k zdravi črevesni flori.

Telesna dejavnost. Redno gibanje ne podpira le črevesnega zdravja, ampak tudi ugodno vpliva na epigenetske mehanizme.

Prehranska dopolnila. Ugodno vplivajo polifenoli, vitamin D3, vitamini skupine B (zlasti B6, B9 in B12), magnezij in cink ter kratkoverižna maščobna kislina butirat.

NOVI PRISTOPI

»Raziskovanje povezave med črevesjem, možgani in geni ne prinaša le novih spoznanj za znanstvenike, ampak tudi praktične možnosti za osebno prilagojeno medicino. Osebno prilagojena prehrana, ciljno dodajanje prehranskih dopolnil ter spremembe življenjskega sloga lahko pomagajo zmanjšati tveganje za bolezni, pri katerih propadajo živčne celice, ter spodbujajo duševno in telesno zdravje. To odpira nove pristope k preventivi in terapiji številnih bolezni,« zaključuje Susanne Sander.

E. M.

Osrednjo vlogo pri povezavi osi črevo – možgani ima vagusni živec.