Povezanost z medicinskimi ekipami nezemljanov v Izraelu poteka že od leta 1995. Medicinske ekipe z drugih ravni ali dimenzij pomagajo pri zdravljenju ljudi v številnih klinikah alternativne medicine. Zgolj v Izraelu je po doslej znanih podatkih že najmanj petdeset klinik te vrste, v Združenih državah Amerike pa že blizu petsto. Klinike, ki jih vodijo nezemljani, so tudi v Združenem kraljestvu, na Danskem in v Avstraliji.

Nezemljani zdravijo paciente izključno po predhodnem soglasju pacienta. Presenetljiva ugotovitev pa je, da nezemljani, ki sodelujejo v omenjenih klinikah, nemalokrat obiskujejo paciente tudi na njihovih domovih. V prispevku o medicinskem sodelovanju med nezemljani in Zemljani na klinikah alternative medicine je Adrian Dvir – rojen leta 1958 v Romuniji, leta 1965 se je izselil v Izrael – zapisal, da »je organizirano sodelovanje na medicinskem področju nezemljanov z zdravilci in mediji precejšen korak naprej v njihovem kontaktu in sodelovanju.«

V prispevku, ki je bil prvič objavljen v avstralski izdaji revije Nexus leta 2004 (letnik 11, številka 2) – le nekaj mesecev pred njegovo prezgodnjo smrtjo, domnevno zaradi »težke infekcijske mononukleoze«, bolezni, ki se zelo redko konča s smrtjo –, Dvir zapiše, da so »medicinske ekipe nezemljanov in njihova oprema v neki drugi dimenziji in iz nekega vzporednega vesolja. Prav zaradi tega so tudi večini od nas – razen tistih z močno razvitimi paranormalnimi sposobnostmi – nevidni. Takisto tudi njihova vesoljska plovila in oprema. To nezemljani dodobra izkoriščajo, saj se tako lažje gibljejo med nami, ne da bi povzročali paniko. In tako enostavno vstopijo v bolnišnice ter opazujejo in pregledujejo paciente, kolikor jih pač želijo,« še zapiše Dvir, ki ob tem omeni, da je večino pogovorov z nezemljani objavil v knjigah X3 – entitete in nezemljani, ki zdravijo (X3 – Healing Entities and Aliens) in Ozdravili so jih nezemljani (Cured by Aliens).

PRI NAS ENA, PRI »NJIH« PA OSEM UR

Dvir tudi piše, da imajo nezemljani »hitrejši« čas v primerjavi z našim. Kot so mu povedali, »njihov« čas v primerjavi z eno zemeljsko uro traja sedem ali osem ur. To je Dvir tudi sam opazil, ko se je leta 1994 pridružil medijki in zdravilki Hayi Levy, ki je že prej sodelovala z medicinskimi ekipami nezemljanov. Eno od ekip je spoznal tudi v njenem stanovanju. Priporočili pa so mu, naj najprej obišče kak tečaj zdravilstva, kar je leta 1995 tudi storil, že čez čas pa so nezemljani odprli kliniko v njegovem stanovanju, kjer »sem skupaj z nezemljansko medicinsko ekipo zdravil na stotine pacientov«.

Ko Dvir piše o pogovorih z nezemljani, pove, da so mu le-ti večkrat omenili, kako so morali na poti do Zemlje večkrat skozi nekakšne preobrazbe ter da so posamezni člani njihovih medicinskih ekip imeli ob teh preobrazbah precej zdravstvenih težav.

»Kakor koli,« še zapiše avtor, »vse več pokazateljev je, da na našem planetu deluje precejšnje število nezemeljskih raziskovalnih ekip. Vsaka od njih se ukvarja s posameznim področjem – medicinskim, ekološkim, sociološkim, jedrskim …« Vsi pa uporabljajo hitrejše oblike komunikacije, ki temeljijo na manjših in hitrejših delcih, še manjših od fotona; slednji pa je, kot je znano, v fiziki osnovni delec elektromagnetnega delovanja. Vendar, kar je še bolj zanimivo, kot povedo sami nezemljani, pri zdravljenju ne uporabljajo elektromagnetnih valov, ampak »neko povsem drugo vrsto valovanja na izredno nizki frekvenci – jedrski ali podjedrski, imenovani tudi ›šibka sila‹ ali ›močna sila‹.« Nekaj pač, česar se s prostim očesom ne da videti.

VSADEK ZA SPREMLJANJE PACIENTOV

A vrnimo se k Hayi Levy. Z njo v zvezi tudi k implantatom, vsadkom, s katerimi medicinske ekipe nezemljanov spremljajo zdravljenje in stanje pacientov. Velika večina posameznikov, ki so imeli bližnja srečanja z nezemljani, so namreč dobili – implantate.

Z implantatom je bila »označena« tudi omenjena Haya Levy. Kot je povedala Adrianu Dviru, avtorju prispevka (spletna stran pokojnega Dvira je še aktivna, in sicer na Adriandvir.tripod.com), se je sama srečala z nezemljani pred dvema desetletjema, odtlej pa je imela težave z dihanjem skozi nos.

Zdravnik je ugotovil, da ima »nekaj« v nosu ter da gre za »kos tkiva« in ji priporočil, da ga kirurško odstrani. A je to zavrnila. Čez nekaj časa je zaprosila X3, glavnega zdravnika svoje nezemeljske zdravniške ekipe, naj preveri omenjeni »kos tkiva« v njenem nosu. Potrdil ji je, da gre za implantat za spremljanje pacientov, ji ga odstranil in ji ga namestil drugam v telesu. X3 ji je dejal, da če ugotovijo, da vsadek povzroča težave, ga premestijo nekam drugam v telesu. In zgodba med nezemljani in nami se nadaljuje.

Dejan Vodovnik

Adrian Dvir in njegova knjiga »X3 – entitete in nezemljani, ki zdravijo«

10-ODSTOTNA VERJETNOST, DA SO NEZEMLJANI MED NAMI

Teorije o tem, da med nami na našem planetu živijo nezemljani ali pripadniki civilizacij, ki niso človeškega izvora, že dolgo krožijo po internetu.

Do zdaj so te teorije bile skoraj izključno domena teoretikov zarot, zdaj pa so idejo prvič resno obravnavali tudi znanstveniki in s svojo teorijo, imenovano »kriptoterestrijska hipoteza«, vznemirili javnost.

Skupina raziskovalcev s Harvarda in univerze v Montani je namreč v svoji študiji zapisala, da možnosti, da naš planet obiskujejo, raziskujejo ali med nami celo živijo pripadniki tuje, nečloveške civilizacije, »ne bi smeli kar tako zavrniti«, je zapisal spletni portal IFL Science. Še več, verjetnost, da so med nami, so »na podlagi vseh razpoložljivih podatkov« ocenili kot »10-odstotno«, kar je precej visoka verjetnost.

Študija, kljub temu da so jo napisali znanstveniki ugledne univerze, po pisanju IFL Science zveni precej neprepričljivo. Tega se menda zavedajo tudi avtorji, saj so zapisali, da »čeprav bo večina znanstvenikov na to zamisel verjetno gledala skeptično, je narava nekaterih NZP (neidentificiranih zračnih pojavov) takšna, da menimo, da te možnosti ne bi smeli kar naenkrat zavrniti«. Priznavajo tudi, da sami menijo, da je obstoj kriptozemljanov »malo verjeten«, vendar ne nemogoč, in podajajo že omenjeno desetodstotno verjetnost, da v resnici obstajajo.

Študija je bila pripravljena za objavo v reviji Philosophy and Cosmology, doslej pa še ni bila recenzirana.