Današnja znanost potrjuje zdravilne učinkovine breze, ki jih poznamo že iz srednjega veka. Nekoč so jo uporabljali pri čirih, razjedah, garjah. Uporabna je bila pri odpravi mozoljev in prhljaja. Zdravilni deli breze so tako v lubju kot listih, največ učinkovin pa imajo popki. Breza pomaga pri okužbi sečil, odvaja odvečno vodo, umirja vnetje, pomaga pri sečnih kamnih, revmi, luskavici in še in še.

Že davno nazaj v času pa so ljudje vedeli za zdravilnost brezinega soka. Še preden je drevo ozelenelo, so vanj zvrtali luknjo vsaj en meter nad tlemi. Drevo mora imeti najmanj 25 centimetrov premera, da ga ne izčrpamo. Tako pustimo, da sok teče po cevki v stekleno posodo dva dni. Sok prečisti kri in krepi celoten organizem.

Breza naj bi počivala med tretjo in peto uro zjutraj, zato so ljudje nekoč odhajali k njej v tem času, da bi jim breza prečistila bolezen; žal pa ima breza samosvojo zavest in ne želi pomagati kar vsakomur.

Brezo srečamo v ljudskih izročilih v zvezi z boginjo Vesno, pa tudi z Rusalkami, ki poleg vrb posedajo še na brezinih vejah.

Moja babica prihaja iz Bele Krajine in, kakor veleva tamkajšnja tradicija, smo imeli tudi doma na Črnučah v Ljubljani gugalnico in peskovnik blizu breze, ki naj bi ščitila predvsem otroke in nosečnice.

Spomnimo se tudi, da se v jurjevanjskih obredih vejice breze zatika na polja, da bi ljudi ščitila pred točo, nevihtami, obenem pa prinaša plodnost.

Bajalica za iskanje vode je običajno narejena iz breze, naš slovenski in zamejski bog Belin pa je neposredno povezan z vodo in zdravilstvom. V Posočju, kjer so mu rekli Belist, se je ohranilo živo verovanje, da je njegovo drevo breza, ki so ji rekli »beliska«.

Belistova zgodba govori o tem, da je nekoč uspešno pomagal ljudem, zaradi zavisti pa so mu iztaknili eno oko in poškodovali drugega, nakar se je s svojim belim konjem preselil v gore in pomagal siromakom.

Belin je povezan z zdravjem oči, posledično z odpiranjem tretjega očesa, uvidom, spoznanji, obelodanjenjem resnice. Kasneje, v času pokristjanjevanja, pa naj bi ga nadomestil sveti Vid.

»Obreza« je bila podoba Belista, izrezljana iz breze. Poleg podobe v lesu je imel domorodni uporabnik te figure zraven tudi kamen, ki je ponazarjal njegovo zdravilno, sicer iztaknjeno oko. Ta kamen si je polagal enkrat na eno in enkrat na drugo oko, kadar je bil v zares hudi stiski in nikakor ni našel izhoda iz težav, pri čemer je Belist/Belin nato prinesel novega upanja z novimi pogledi, dojemanji.

Belin je božanstvo, ki nam je poznano še iz časa železne dobe, gotovo še prej. Njegovo čaščenje je močno ukoreninjeno, ne le po Posočju, marveč tudi na severu države in v zamejstvu kot tudi v osrednji Sloveniji. Uprizorjen je s sončnimi žarki, njegov simbol je tudi bel konj.

Že naši prastari zdravilci so s pomočjo brezovih vej, ki so imele na koncu pritrjene lesne gobe, ter s pomočjo brezovega soka pomagali ljudem pri različnih zdravstvenih tegobah.

Besedilo in ilustracija: Irena Petrič