Večina nas je slišala za ECB, FED, IMF in druge finančne inštitucije, ki nam krojijo finančno politiko. V senci za njimi pa tiho stoji nevidni arhitekt z zvenečo kratico BIS.

BIS (Bank for International Settlements), Banka za mednarodne poravnave, je bila ustanovljena leta 1930 v Baslu, da bi se umiril gospodarski kaos po prvi svetovni vojni. Pripravlja standarde (Basel standards), spodbuja usklajevanje politik in pomaga pri kriznem posredovanju centralnih bank. Skrbi za sodelovanje med centralnimi bankami, vodi raziskave o finančni stabilnosti, upravlja (skriva) rezerve in deluje kot »banka bank«, možganski trust svetovnega bančništva. Ni komercialna banka z delničarji, niti regulator z izvršilno močjo nad komercialnimi bankami. V njenih sejnih sobah se ne pogovarjajo o kreditih za podjetja, ampak o tem, koliko denarja bo sploh obstajalo.

BIS je v izključni lasti 63-ih centralnih bank in vsaka ima glas v generalnem zboru. Z druge strani je BIS lastnik vseh centralnih bank, ki so v večini v lasti držav. V praksi države nadzorujejo banke, banke nadzorujejo denar, denar določa politike, politiki pa se obnašajo, kot da odločajo. Neuradno se tam srečujejo ljudje, ki z dvigom obrvi premikajo milijarde. Je struktura vpliva brez demokratičnega filtra – če IMF daje kredite, BIS piše pravila igre; če centralne banke izvajajo monetarno politiko, BIS določa, kako jo bodo izvajale. Če bi svet bil ladja, je BIS mostni nadzor, ki določa smer vetra, ne da bi kdo sploh opazil spremembo.

Njen komite določa kapitalske standarde, ki jih potem nacionalni regulatorji sprejemajo kot svete zapovedi. Če BIS reče, da morajo banke imeti več lastnega kapitala, ga bodo imele. Če reče, da je treba zamrzniti likvidnost, svet zmrzne. Njihove študije in priporočila so smernice za celotne kontinente. Ko govorimo o neodvisnosti »centralnih bank«, BIS deluje po načelu »neodvisnosti od vsega«. Ne zapoveduje, samo priporoča, a tisti, ki priporočila ignorirajo, se hitro znajdejo s finančnim termometrom v ustih.

BIS nima ustave, parlamenta ali volitev. Ni del ZN, ni pod IMF-om, ne odgovarja nobenemu finančnemu ali političnemu telesu. Je suverena entiteta na švicarskih tleh, zaščitena z imuniteto, oproščena davkov, nedotakljiva za preiskave. Če bi kdaj kdo hotel preveriti, kam se je premaknila katera milijarda, bi naletel na zid diplomatske zaščite. BIS ni vladar sveta, a skrbi, da vse teče po načrtih.

Zdi se, da je prav to največja moč od vseh.

Amedeja

Sedež BIS-a v Baslu