Bioterapevt Stjepan Šepat* je neutruden raziskovalec bioterapije, s katero je pomagal mnogim ljudem z različnimi zdravstvenimi težavami. In to še vedno zavzeto počne. Svoje delo in dolgoletne izkušnje je nadgradil tudi z znanstvenimi izsledki. Sodeloval je z Inštitutom za biofiziko v Siegelbachu v Nemčiji, kjer je deloval na žive organizme kot biološke senzorje, ter z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer mu je uspelo uničiti rakave celice, vzgojene in vitro. Prepričan je, da pri terapijah deluje z informacijami, ki jih iz svojih možganov pošlje v bolnikove, in s tem okrepi delovanje imunskega sistema.

Zdravite z informacijami – od kod jih črpate?

Ne vem, od kod ta informacija, ki jo pošljem. Jaz samo hočem popraviti stanje. Pri delu uporabljam samo informacijo. Gre za prenos informacije in reprogramiranje nečesa v možganih, da ti začnejo drugače delovati, da ne dovolijo več tiste napake pri generiranju celice, ki jo je imunski sistem do zdaj dopuščal, da zdaj to prepreči, da naš imunski sistem začne delati. Sam ne dam svoje energije nekomu; svoje energije ne smemo dajati, ker bomo mi v minusu, ker to je energija našega telesa in jo potrebujemo. Ko sem začel delati terapije z bioenergijo, sem se slabo počutil. Ko pa sem začel delati z informacijami, se nisem več počutil slabo. Na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo sem sodeloval z dr. Bratkom Filipičem. Delali smo poskuse z rakavimi celicami materničnega vratu, vzgojenih in vitro, in opazovali, kaj se z njimi dogaja. In po terapijah so doživele apoptozo ali celično smrt, kot se zgodi v telesu, ko jih uniči imunski sistem.

Za ozdravitev je torej ključna okrepitev imunskega sistema?

Obrambni sistem se dvigne in tako pomagam ljudem. Pri celicah smo ugotovili, da se čez določen čas nekaj zgodi. Možgani to zaznajo, pošljejo informacijo celici, kako se bo generirala, da ne bo prebrala informacije o sami sebi (celica ima milijone genskih zapisov). Če celica ne dobi naloge iz možganov, kako naj se generira, potem prebere nek zapis, ki je lahko rak, revma in podobno, in se začne generirati v tej smeri. Imunski sistem pa mora biti toliko močan, da to prepozna in uniči. Če je imunski sistem slab, se ta celica spet generira tako, kot je prebrala, in to počasi pripelje do bolezni.

Ste delali tudi z rakavimi bolniki, ste koga pozdravili?

Še zdaj delam z rakavimi bolniki. Težava je v tem, da ljudje pridejo prepozno. Preizkusijo vse mogoče in pridejo v naprednih stadijih, ko je že prepozno. Se pa da stvari olajšati, da je lažje.

Težava je tudi v tem, da se rak rad vrača?

Gre za problem imunskega sistema. Obsevanje in kemoterapija ohromita imunski sistem. Potem se to stanje nekako ohranja, dokler spet ne popusti. In ko popusti, se vračajo zapisi iz celice. To je največji problem. Ne umremo od raka. Umremo od tega, da te celice uničijo nek organ, brez katerega ne moremo živeti. Rakave celice so naše celice, samo degenerirane. Ko rak metastazira po celem telesu, je velikokrat prepozno. Teorija dr. med. Hamerja po mojem mnenju drži stoodstotno. On je vključil tudi možgane. Hamerjeve točke so nekakšni edemi, ki ohromijo imunski sistem ali ohromijo možganski center, ki nadzira denimo delovanje jeter. Ko se tam naredi edem, ta center za jetra v možganih ne deluje in takrat se celice nenadzorovano razmnožujejo.

Delate tudi terapije na daljavo?

Ja, to tudi deluje. Problematično je le, ker ne vem, kako se bo človek odzval. Nekatere obide slabost, drugi se zrušijo, kolabirajo. Mene je strah, če ne vidim, kaj se bo zgodilo. Pri padcu se lahko udarijo. Zdaj je lažje, ker delam na daljavo prek slike in vidim, kaj se dogaja in kaj lahko storim tisti trenutek. Učinki na daljavo so, so pa večji, če je človek med terapijo prisoten.

Pri katerih zdravstvenih težavah dosegate dobre rezultate?

Vse je odvisno od posameznika. Proučevali smo informacije za isto bolezen pri različnih ljudeh. Pet ljudi je na primer imelo isto diagnozo raka. Delal sem z informacijami v vodi, da ta informirana voda uniči celice. Voda prenese informacijo v vodo v telesu, da se stanje tam popravi. A kristalizacija kalcija pri vsakem od teh petih primerov je bila drugačna. To pomeni, da je delovanje zelo individualno.

Kaj je glavni motiv, da to delo opravljate že tako dolgo?

Ko vidiš, da je človeku fizično bolje in da se psihično bolje počuti, četudi je v zelo slabem stanju, da se mu kakovost življenja dvigne. To je najboljše, to te motivira.

Je kakšna povezava med bioterapijo in duhovnostjo?

V to se ne spuščam. Dovolj mi je, da se s tem ukvarjam. Vidim, da ljudje sami sebe prepričujejo o nečem, kar morda ni res, in si sami izmišljajo neke teorije. V Sloveniji je znanih okrog dvesto alternativnih teorij. Če nekdo zboli za rakom in išče alternativo, lahko – preden prebere vseh teh dvesto in intuitivno izbere, kateri zdravilec je zanj ustrezen – že zdavnaj umre. Načeloma je verjetno vse isto. Če pa se tu vplete še duhovnost, gre res ven iz realnega sveta. Duhovnost naj bi ostala kot neko sugestivno zdravljenje. Če smo gledali celice, kako se razmnožujejo in po toliko in toliko terapijah pride do njihove apoptoze, je duhovnost lahko samo plus. Če je duhovno sposoben, da se rešuje na tak način, tu gre za sugestijo, zakaj ne? Dajanje sugestij je znano, da pomaga. Zakaj bi sugestijo v obliki duhovnosti izključili, če ima lahko pozitiven učinek.

Kako pa je z diagnostiko?

Sam ne diagnosticiram; gledam izvide. Marsikdo pride k meni, da mu postavim diagnozo. Diagnostika je sedemdesetodstotno točna, kaj pa je z ostalimi tridesetimi odstotki? Na drugi strani imamo diagnostične naprave, ki so stoodstotne. Človeka lahko zavedem in se bo obnašal napačno.

Kako ste odkrili svoj potencial za zdravljenje?

Hodil sem v Nemčijo k prof. Fritzu-Albertu Poppu na inštitut, kjer smo delali raziskave. Tam sem se največ naučil; začel sem z bioenergijo. Ko sem naredil terapijo za migreno, sem bil čisto moker, kolena so se mi tresla … Profesor Popp me je gledal, ko smo delali raziskave na poganjkih kumaric. Vprašal me je, če hočem hitro umreti, in rekel: »Vidim, da se trudite v tej smeri.« Svetoval mi je, da preidem na informacije. Na kumaricah smo potem odkrili, da lahko prenašam informacije. Pogovarjal sem se s poganjki, oni pa so merili fotone, kako se kumarica na to odzove.

Andreja Paljevec

*041/726 084, stjepan.sepat@gmail.com

SLIKA: Stjepan Šepat (Foto J. Vetrovec)