Če bi ljudje slišali tako dobro kot psi in še nekatere druge živali, bi si v pričakovanju novega leta nadeli glušnike za zaščito sluha in ne bleščice.

Vsako leto silvestrovo ne pričakujem prav z veseljem. Naša psička terierka srdito laja ob vsakem poku petard in ostale pirotehnike. Hrup in onesnaževanje zraka mnogim štirinožcem in lastnikom pokvari praznično vzdušje. Psi slišijo trikrat višje frekvence in štirikrat tišje zvoke kot človek. Običajne reakcije pri nenadnem poku petard so tako za psa: beganje, skrivanje, povečan srčni utrip in tresenje, dolgoročno pa razvije strah pred glasnimi zvoki.

Pes sliši »tišino« preden za nas postane glas – in ko se hrupno veselimo, je to zanj naval strahu. (Foto Boris Kozinc)

MRTVI ŠKORCI

Ko se na večer spusti mraz in mesta prižgejo praznične luči, se nad strehami pogosto razlega pok. Človeku je to signal za praznovanje, pticam pa za preplah, česar narava ni nikoli predvidela. Tam, kjer je bil trenutek prej mir nočnega prenočišča, se v trenutku sproži panika. Stotine perutnic se dvigne v temo, brez načrta, brez orientacije, samo z nagonom uiti. V zmedi se lahko zaletijo v okna, žice, stebre, veje in to postane njihov zadnji let.

Jate ptic so izpostavljene predvsem v večjih mestih. V kraju Beebe v ameriški zvezni državi Arkansas so leta 2011 in 2012 prvi dan novega leta našli na tleh ogromno poginulih ptic – prvo leto celo pet tisoč. Najbolj znan pa je primer iz Rima, ko so 2. januarja leta 2021 našli več kot dvesto mrtvih škorcev. Ker ptice niso bile okužene, je bil vzrok njihovega pogina zagotovo preplah in šok zaradi uporabe pirotehnike. Mednarodna organizacija za zaščito živali OIPA navaja kot vzrok poginov prav uporabo pirotehnike, zato se zavzema za zakonsko prepoved njene prodaje in uporabe.

Ptice se sicer prilagodijo na stalno prisotne zvoke v urbanem okolju, na nenadne poke pred novim letom pa ne. Vznemirjanje selivk na vodnih površinah pa povzroči, da po nepotrebnem zletijo in tako trošijo energijo, ki jo bodo nujno potrebovale za let v oddaljena gnezditvena področja.

Turške grlice pri skupnem počitku, ki je še najbolj potreben, ko se stemni. (Foto Boris Kozinc)

TRAJNE POSLEDICE

Za izdelavo pirotehničnih sredstev uporabljajo razne kemikalije, ki se pri eksploziji sprostijo v zrak kot plinasti ostanki in nanodelci. Slednji so zelo obstojni in v zraku ostanejo več tednov, z vdihavanjem pa prodrejo v pljuča in krvni obtok. Povzročajo lahko razna vnetja in poškodbe celičnih struktur.

Takoj opazne pa so poškodbe zaradi nevešče ali predrzne uporabe eksplozivnih sredstev, zaradi česar mora marsikdo poiskati pomoč na urgenci, posledice pa so največkrat trajne. Gre za poškodbe oči, sluha in rok.

SPOŠTOVANJE DO NARAVE

V mnogih evropskih mestih se zavest ljudi počasi spreminja. V Benetkah, Oslu, Parizu in številnih drugih sredinah so že omejili ali prepovedali uporabo pirotehničnih izdelkov ter se ob prehodu v novo leto odločili za svetlobne in laserske predstave ali pa za tiho ognjemetno tehnologijo. V ospredju je spoštovanje do narave, živali in ranljivih skupin ljudi, kot so otroci, starejši in invalidi.

Naj novo leto pozdravi tišina mirne narave in ne odmev, ki preplaši srca tistih, ki z nami delijo svet, pa nimajo glasu, da bi protestirali.

Boris Kozinc