Article

SKRIVNOSTI ELEKTRIKE

Vse življenje je električno

Vse življenje je električno

Značilne vzorce električne razelektritve najdemo vsepovsod v naravi. Levo – delta reke Lene v Sibiriji. V sredini – električni izpust v bloku pleksistekla. Desno – posušena kapljica vode (posneta z mikroskopom v temnem polju). A podobnost vzorcev zagotovo ni naključje.

»Elektrika se kot rdeča nit prepleta skozi vso materijo in življenje. Od najmanjšega elektrona do vseobsegajočega vesolja. Model električnega vesolja ne vpliva le na astronomijo, kemijo, fiziko ali biologijo. Tudi paleontologija, geološka zgodovina Zemlje, klimatologija, mitologija, psihologija in celo religija se ob teh uvidih kažejo v povsem novi luči. Sestavljanke danes ločenih znanstvenih področij se v tem modelu povežejo v celostno sliko,« pravi Franz Ulrich, diplomirani elektrotehnik iz Švice, ki že več let raziskuje model električnega vesolja.
Koncept električnega (plazemskega) vesolja temelji na električnih silah, ki so veliko močnejše od gravitacije. Delujejo privlačno in odbojno ter so prisotne na vseh ravneh vesolja. V nasprotju s klasičnim modelom, ki temelji na gravitaciji in relativnosti, ta pristop razlaga nastanek zvezd, planetov, galaksij ter mnoge pojave v mitologiji in geologiji skozi delovanje plazme – prevodne mešanice nabitih delcev.
V vesolju obstaja mreža plazemskih tokov (Birkelandovi tokovi), ki tvorijo magnetna polja, se prepletajo in ob določenih pogojih svetijo kot neonske cevi. Ti tokovi stiskajo plin in prah, kar vodi do nastanka plazmoidov, iz katerih lahko nastanejo galaksije, zvezde ali planeti. Ko je električni naboj prevelik, se iz zvezde odcepijo novi objekti, podobno celičnemu deljenju.
Model električnega vesolja zagovarja tudi fraktalno strukturo vesolja, kjer se vzorci (na primer dvojni sloji, vrtinci) ponavljajo na vseh ravneh, od galaksij do celic.
KLJUČNA SPOZNANJA
Franz Ulrich povzema ključna spoznanja modela električnega vesolja, ki temeljijo na opazovanjih ter plazemski fiziki, katero je mogoče eksperimentalno preveriti v laboratoriju. Vesolje je električno: nebesna telesa so električno nabita in se gibljejo v prevodni plazmi – vesolje ni prazno. Galaksije, zvezde, naše Sonce in Zemlja so med seboj električno povezani. Miti, izročila in jamske risbe z vsega sveta kažejo, da je pred nekaj tisoč leti prišlo do bližnjih srečanj planetov z mogočnimi električnimi razelektritvami. Te so pustile sledi na Zemlji (Grand Canyon), Luni (kraterji), Marsu (Marinerjeve doline) … Na podnebje in vreme močno vpliva Sonce, ki ni termonuklearni fuzijski reaktor, ampak se kot plazemska krogla napaja prek orjaških Birkelandovih tokov iz vesolja. Ni dokazov za veliki pok ali za širjenje vesolja.
ELEKTRIČNE SILE
Model električnega vesolja ne temelji zgolj na gravitacijski sili, temveč na električnih silah. In to z dobrim razlogom, razlaga Ulrich. Električne sile so kar 1039-krat močnejše od gravitacijske sile (to je število 1 z 39 ničlami!). Gravitacija deluje samo privlačno, medtem ko električne sile delujejo tako privlačno kot odbojno. Električne sile je mogoče raziskovati v laboratoriju z realnimi poskusi in merjenji. Vse štiri znane osnovne sile (močna jedrska sila, šibka jedrska sila, elektromagnetna sila in gravitacijska sila) so po tem modelu izvedljive na eno samo silo – na električno silo. Ta daje vsemu življenju osnovne vzorce, načrt – in tako pridemo do biologije, natančneje do elektrobiologije: vse življenje je električno!
GEOLOGIJA IN MITI
Veliki geološki pojavi naj bi bili odmevi električnih dogodkov med planeti, kot so razelektritve ob njihovem bližnjem srečanju.
Mitologije različnih kultur razkrivajo presenetljive podobnosti. Govorijo o katastrofah, poplavah, bojih med bogovi, ki naj bi se nanašali na resnične dogodke v zgodovini Zemlje. Immanuel Velikovsky (1895–1979), rusko-ameriški avtor nekonvencionalnih teorij o zgodovini Zemlje in Osončja, je menil, da so se v kozmičnih dogodkih pred tri tisoč do pet tisoč leti planeti približali Zemlji, kar je povzročilo kataklizmične električne razelektritve – strele med planeti in Zemljo, ki so v nebo vrgle ogromne količine materiala. Temu so sledili potresi, poplave, zatemnitve in izumrtja.
Tovrstni dogodki bi lahko razložili tudi velike brazgotine na Marsu (Marinerjeve doline) in Grand Canyon na Zemlji. Po teoriji električnega vesolja ti formaciji razodevata Lichtenbergove figure – vzorce, ki nastanejo ob električni razelektritvi. Reka Kolorado, ki naj bi izdolbla Veliki kanjon, nima logične poti in ne ustreza vsem geološkim opažanjem, kar nakazuje, da gre morda za hitro električno erozijo.
PETROGLIFI IN PLAZEMSKI POJAVI
Tudi stare skalne risbe oziroma petroglifi so vizualni zapisi plazemskih pojavov na nebu, ki so jih pred tisočletji opazovali naši predniki.
Plazemski fizik dr. Anthony Peratt je s svojo ekipo raziskoval petroglife z vsega sveta ter jih primerjal z laboratorijskimi plazemskimi poskusi. Ugotovil je, da se številne starodavne skalne risbe ujemajo z oblikami, ki jih ustvarja plazma. Razvil je teorijo, da so prazgodovinski ljudje opazovali gigantski polarni sij nad južnim tečajem, ki je bil viden z vse Zemlje in je nastal zaradi približevanja drugega planeta ali električno nabitega telesa. Ta svetlobni pojav je imel ogromen plazemski lijak z dvema svetlečima plazmoidoma in je trajal več let. Višina plazemskega dogodka naj bi bila okrog sedemsto tisoč kilometrov, moč toka pa tisočkrat močnejša od današnjih polarnih sijev.
IN KAJ POTEM?
Če je vesolje res električno in plazemsko, ne gravitacijsko, kaj to pomeni za nas? Znanstveno je tako vesolje lažje razumljivo, razložljivo z eksperimenti, brez potrebe po temni snovi in temni energiji. Navaden človek lahko bolje dojema naravne pojave.
S filozofskega stališča to pomeni, da vesolje ni kaotično, temveč urejeno in fraktalno. Smo del večje celote, ne nepomembni posamezniki. Z duhovnega vidika lahko mite in legende razumemo kot resnične zgodbe naših prednikov, ki so bili priča pomembnim dogodkom na planetu. Lažje začutimo povezavo med notranjim svetom in kozmičnimi dogodki.
Praktično pa to pomeni, da je možen razvoj novih tehnologij, kot so plazemski pogoni, brezžična energija in elektromagnetno zdravljenje. Družba lahko postane energetsko bolj neodvisna. Nismo le opazovalci vesolja, ampak soustvarjalci. Imamo večjo moč, več odgovornosti in tudi več možnosti za svobodno, zavestno delovanje.
D. N.
Levo: izpust plazme v laboratoriju. Na sredini in desno: petroglifi z vsega sveta.

#Zemlja #Elektrika #Fizika #Švica #Galaksija #Mitologija #Vesolje #Plazma #misterijisveta #FranzUlrich #Klimatologija #SkrivnostiElektrike