Nova odkritja majevskih mest

Ko s(m)o mislili, da je odkritega že veliko, so arheologi pod gostimi džunglami Mehike našli še veliko več arheoloških najdišč majevske civilizacije in njih kulture. Številna mesta majevske civilizacije pa na odkritje še čakajo, sporočajo z ameriške univerze Tulane v New Orleansu. Uporaba zračnega laserskega skeniranja LiDAR je v arheologijo v zadnjih letih že prinesla nesluteno količino novih podatkov. In odkritij. In prav LiDAR utegne arheologijo obrniti na glavo.
Kot so poročali z univerze Tulane, je arheološka ekipa, ki jo vodita doktorand antropologije Luke Auld-Thomas in profesor Marcello Canuto, pregledala osemdeset kvadratnih kilometrov ozemlja okoli mehiškega mesta Campuche. To področje so arheologi doslej večinoma zaobšli, odkritje pa je bilo presenetljivo: 6500 stavb, vključno z doslej še neodkritim mestom ter za majevsko civilizacijo značilnimi velikimi in visokimi piramidami.
»Veliko mesto smo odkrili tik ob avtocesti, v bližini polj, na katerih domači kmetje že vrsto let obdelujejo zemljo prav med ruševinami. Oblasti tega doslej niso vedele, niti zaznale. Tudi domači znanstveniki tega niso vedeli. Gre res za veliko odkritje, vendar se zdi, da še nismo odkrili vsega, pred našimi očmi se skriva še marsikaj,« je v poročilu zapisal Marcello A. Canuto z Inštituta za raziskovanje Srednje Amerike MARI, ki deluje v okviru univerze Tulane.
Majevska civilizacija je bila zagotovo ena največjih v zgodovini človeštva. Napredna matematika in astronomija, veličastna arhitektura ter svojevrstna pisava in umetnost so njihovi največji dosežki. Temnejšo stran – vsaj za sodobne pojme – predstavlja njihova religija, predvsem močno zakoreninjeno žrtvovanje (tudi množično) ljudi. Vendar je to le en kamenček v obsežni zgodbi o majevski civilizaciji in njihovi bogati kulturi.
LIDAR V VELIKO POMOČ ARHEOLOGOM
Čeprav majevsko civilizacijo uvrščamo v čas, ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko – konec petnajstega stoletja – pa je takrat bila že močno v zatonu. Njeni začetki segajo kar štiri tisoč let v preteklost, višek je njihova civilizacija doživela dobrih petsto let pred prihodom Špancev. Zadnje majevsko kraljestvo pa je izginilo šele leta 1697, kar je razmeroma nedaleč nazaj.
Doslej je bilo o tej civilizaciji že veliko odkritega, raziskanega. A Maji še vedno intrigirajo, razvnemajo. Nova odkritja pa radovednost le še krepijo.
A novih odkritij, vsaj tako priznavajo arheologi, v največji meri ne bi bilo brez napredne tehnologije, imenovane LiDAR. Skrajšano: gre za uporabo podatkov zračnega laserskega skeniranja. To je v arheologijo v zadnjih letih že prineslo nesluteno količino novih podatkov. To je edina metoda daljinskega zaznavanja, ki omogoča izjemno natančno kartiranje zemeljskega površja tudi v gozdovih. Ti podatki omogočajo arheološko interpretacijo anomalij na površini, ki razkrivajo na primer pokopane ruševine naselbin, fosilne krajine ali starodavnih poti.
»Ker nam sistem LiDAR omogoča zaznavanje in kartiranje velikih področij, in to razmeroma zelo hitro in ob precejšnji natančnosti, smo nemudoma pomislili, da je na tem območju poleg precejšnjega števila zgradb moralo biti tudi naseljenih precej ljudi,« pravi Luke Auld-Thomas. Dodal je še, da postaja vse bolj jasno, da so starodavne civilizacije, kot so bili Maji, prilagajale svoj bivanjski prostor tako, da bi lahko v njem živeli in preživeli dolgotrajno.
LiDAR skeniranje se uporablja že trideset let, po nekaterih ocenah pa bo za raziskavo in terensko obdelavo vsega doslej posnetega potrebnih vsaj trikrat toliko let. Kljub fantastični tehnologiji je še vedno potreben človek, ki pride na najdišče, ga razišče in poveže odkritje z obstoječim znanjem. S sodobno tehnologijo zračnega laserskega skeniranja je to mogoče storiti hitreje in natančneje. Nedvomno bo LiDAR skeniranje in obdelava podatkov privedla do novih, še neslutenih odkritij.
Dejan Vodovnik

ODKRITJA TUDI V GVATEMALI
Desettisoče struktur, ki so jih Maji zgradili pred več kot tisočletjem, so bile stoletja skrite pod gostim gozdnim pokrovom tudi v džunglah severne Gvatemale. Nedaleč od že znanih znamenitosti, kot so mogočni templji starodavnega mesta Tikal, je laserska tehnologija razkrila okoli šestdeset tisoč hiš, palač, grobnic in celo neke vrste avtocesto.
Ugotovitve kažejo na starodavno družbo s tako gostoto in medsebojno povezanostjo, da so bili presenečeni celo najbolj izkušeni arheologi. Dr. Thomas Garrison, raziskovalec National Geographica in arheolog na kolidžu Ithaca, pravi: »Vedeli smo, da bo odkritih še več, a količina odkritij je resnično osupljiva.« Dodal je, da LiDAR poleg spreminjanja dojemanja majevske kulture pomeni tudi radikalno spremembo na področju arheologije: »Trenutno v znanosti ne slišimo za odkritja, ki bi neko disciplino obrnila na glavo. Vznemirljivo je vedeti, da se to še vedno lahko zgodi prav v arheologiji,« je prepričan Garrison.