test

Asyo Širovnik Moškon smo v Misterijih prvič gostili leta 2012, ko je opravila urjenje za najbolj napredno stopnjo v regresivni terapiji posmrtnih življenj na Newtonovem inštitutu. Osnoval ga je dr. Michael Newton, avtor mednarodnih uspešnic Potovanje duš, Usode duš in Spomini na onstranstvo. Od tedaj je minilo trinajst let. V tem času je prepotovala še dobršen del vidnega in nevidnega sveta, se ustalila v Sloveniji, se poročila, rodila sina, napisala dve knjigi: »Kdo ustvarja mojo realnost« in »Nevidna sila duhovnega preboja« … Pred tretjo knjigo smo se z njo pogovarjali o njenih najnovejših spoznanjih in doživetjih.

Kaj vse ste spoznali v tem času?

Od takrat, ko sem bila v San Franciscu pri dr. Michaelu Newtonu, sem doživela veliko preobrazb. Tako na osebni kot na duhovni ravni. Dr. Newton, ki mu rečem kar moj duhovni mentor, mi je dal veliko izročilo. S tem izročilom sem mnogim na področju Balkana in širše pomagala dostopati do lastne duše in njenih spominov ter ozaveščati namen, s katerim smo tukaj. A hkrati so se mi na stežaj odprla vrata v onstranstvo ter tekoča komunikacija z »drugo stranjo«. Res je, da sem že prej stopala na drugo stran ter se povezovala z dušami umrlih, predvsem v sanjah. A sedaj je to postala bolj tekoča in lahkotna komunikacija, ki se lahko zgodi z namero, v hipnotičnem stanju, meditaciji ali kar spontano. Ne čutim več strahu pred »silno energijo«, ki se zgodi, ko steče povezava. Duhovna razsežnost, tako duhovni vodniki kot angelska bitja, so mi blizu tako pri mojem delu kot v zasebnem življenju. Tudi v svojih programih učim, kako se povežemo in vzpostavimo lahkotno komunikacijo s svojo dušo, duhovnim vodstvom in Božanskim.

Spoznala sem, da življenje steče po poteh Višje usode – ki je pravzaprav naš resnični namen – vsakomur, ne samo meni, ki se približa svojemu izvornemu jazu, pristnosti svoje duše in sledi notranji modrosti. To je posebna pot, ki zahteva našo »prebujenost«, hkrati pa na tej poti prejemamo podporo duhovnega sveta in smo priča marsikateremu čudežu.

Res neverjetna so vaša potovanja v duhovni, celo posmrtni svet duš, ki jih opisujete v knjigi »Nevidna sila duhovnega preboja«. Se lahko tudi nam kaj nenavadnega, izrednega začne dogajati med branjem te knjige?

Res je, knjigo sem napisala v objemu teh mogočnih energij, ki sem jih prej omenila. Že ob pisanju sem osebno čutila Božansko Navzočnost, podporo angelov in duhovnih vodnikov. K meni so prihajale duše preminulih, ki jih srečate v knjigi, ter mi pomagale pri pisanju in opisih. Te knjige nisem pisala sama. Preden sem začela pisati, sem na enem od svojih predavanj zvečer v hotelski sobi slišala v meditaciji svojega pokojnega mentorja, ki mi je napovedal to knjigo. Sporočilo je bilo nekako v smislu, naj se vendar že lotim pisanja ter da mi bo poslana pomoč. In res je bilo tako.

Veliko ljudi je povedalo, da so med branjem te knjige doživeli nekakšen preklop iz nižje vibracije v višjo ter da je sledil ta in oni čudež, kjer so se povezali z Božansko Ljubeznijo in jo začutili na poseben intimen način, »kot nikoli do sedaj«. Dostikrat tudi slišim, da jih je ob branju prišla pozdravit ljubljena duša ali da se jim je čudežno razpletla kakšna situacija. Ko to pripovedujejo, vsi čutimo in vemo, da ta knjiga v sebi nosi energijo in da je portal za višjo razsežnost zavesti. Kot je nekdo dejal: »Pot iz teme v svetlobo, v objemu Božanskega«.

Naučeni smo bili, da je treba za stik z Božanskim in našo dušo garati, vi pa nam v knjigi približate tudi lahkotnejšo pot. Je kaj treba »narediti«, spustiti … da se nam odpre ta pot?

Oboje hkrati. Gre za to, da nekaj »naredimo« zase in sočasno »spustimo« strah in napetost. Ko spustimo, se prepustimo višjemu vodstvu. Pri tem ne pozabimo narediti nekaj korakov, ki nas vrnejo k nam samim – vsak dan vsaj nekaj trenutkov namenimo svoji duši. Lahko sedimo v miru in prisluhnemo sporočilom iz duše. Lahko poslušamo glasbo, ki nas poveže z našo dušo, ali beremo knjigo, ob kateri se prebudi naš spomin na to, kdo smo v svoji biti in resničnem jazu. Lahko počnemo nekaj, kar nas duhovno »nahrani«, kot je meditacija ali sprehod v gozdu. Prav tako nas lahko z Božanskim hipoma poveže mistična molitev, ki nam dvigne vibracijo, ali pa čutna transcendentalna molitev, ki nas umiri in potolaži.

Lahko se povežemo tudi tako, da se sprostimo – in ko v srcu začutimo povezanost, sledimo sinhronostim, navideznim naključjem in znakom, ki nas vodijo naprej po poti naše Višje usode. Lahko pridemo do stopnje zavesti, ko slutimo, čutimo, slišimo in zaznavamo jasno vodstvo, ki je ves čas tu, le zaznati in prepoznati ga je treba. To vodstvo nas ves čas približuje k Božanskemu. A gre predvsem za to, da se ponovno naučimo biti povezani s Silo, ki nas je ustvarila. To je nekaj, kar je izvorno zelo naravno za dušo. Globlja ko je ta povezava, bolj lahkotno stopamo skozi življenje, lažje se spoprijemamo z življenjskimi izzivi, hitreje se učimo in bolj napredujemo. Ko si eno z Božanskim, gre tu predvsem za oseben in intimen odnos, ki te pomiri in opolnomoči na vsaki ravni, hkrati pa se ta odnos ves čas plemeniti in razvija, tako kot se razvijaš ti sam. In na neki točki spoznaš, da je celo tvoje življenje eno samo približevanje Božanskemu.

Po sporočilih z vsega sveta smo kolektivno vstopili v obdobje, ko se naša zavest masovno prebuja. Kako lahko zaplovemo na tem valu?

Res je, o tem sem se veliko pogovarjala z duhovnimi učitelji iz različnih delov sveta. Vsi se zavedamo, da živimo v prelomnem času. V času, ko vstopamo v kvantno zavest oziroma razsežnost, kjer naše misli, čustva in zavedanje soustvarjajo resničnost, v kateri živimo. Za naše prednike je bilo ustvarjanje predvsem delo rok, nepredstavljivo pa jim je bilo, da bi kakor koli sodelovali pri ustvarjanju življenja v duhovnem smislu. Mi pa smo generacija, ki ji je namenjeno zavestno soustvarjati z Božanskim.

Gre predvsem za to, da se spomnimo, kdo v resnici smo in zakaj smo tukaj. Večina ljudi, ki se poda v svet duše, opiše spoznanje, da smo tu z namenom zavestne rasti in soustvarjanja. Duše, ki so v tem času prišle na ta svet, so to storile zavestno in pri polni zavesti. Namen je bil, da pridemo prav zato, da prispevamo in soustvarimo svet, v katerem želimo živeti. Tako se nam tudi vrne spomin, da nam je duhovna razsežnost namenila veliko prebujanje na Zemlji. Dandanes se vse hitreje in v vse večjem številu spominjamo svoje izvirnosti, sveta, od koder prihajamo, in namena, s katerim smo tu. Ker je tančica pozabe stanjšana, hkrati vse lažje in hitreje vstopamo v višja stanja zavesti, prejemamo pomoč in podporo ter ustvarjamo želene spremembe, ki smo jih tudi prišli soustvarit z Božanskim. Na tej točki Božansko ustvarja skozi nas in z nami. In tako se počasi rojeva bolj duhovno dovzeten, čuten, etičen in visoko zavesten svet.

Kako se iskreno obrnemo po podporo k Božanskemu vodstvu? Kako se ta razodeva? Kako prepoznamo odgovore?

Petnajst let že poglobljeno učim in delam s skupinami, v katerih dvigujemo vibracijo ter vstopamo v spremenjena stanja zavesti, da bi lažje in hitreje dostopali do duhovne razsežnosti. V našem srcu pa tudi okoli našega fizičnega telesa je svetloben portal, prehod v razsežnost duše. Lahko se poglobimo vase ter poiščemo to notranjo točko moči. Ko svojo zavest odmaknemo od zunanjih motilcev, stopimo v notranjo tišino. To je prvi korak k sebi. Od glasov, šuma okolice in misli, mimo ega v notranjo modrost. Ko preidemo onkraj omejitev svojega ega, vstopimo v sveti prostor svojega srca. Odprejo se vrata v razsežnost neomejene Ljubezni in začutimo lahko Božansko navzočnost. Kadar koli prikličemo Ljubečo Božansko Navzočnost, nam je ta na voljo, da nas opolnomoči, nam poda odgovore in nas vodi naprej po naši poti. Razodene se nam v srcu, v telesu, v občutku miru, ki sledi po tem, ko smo izrekli in začutili svojo notranjo molitev. Tu je, v tistem občutku čistega miru, pomirjenosti, lahkotnosti. Je Glas, ki vibrira ljubezen in zdravi že samo, ko Ga poslušamo s srcem. Lahko se nam razodene kot občutek, zaznava, preblisk ljubeče misli, lahko nas obišče v sanjah, meditaciji ali v transcendentalnem stanju zavesti. Lahko nam pošlje razpoznavne znake in velikokrat to tudi stori, le opazovati je treba, se umiriti in biti pozoren. Ko se umirimo, lahko zaznamo to pretanjeno in mogočno Navzočnost, ki nam pošilja odgovore. Odgovori vedno pridejo, včasih še preden prosimo zanje.

»Žal večino časa ne delujemo tako, da zavest in podzavest ›zavestno‹ sodelujeta, zaradi česar pogosto doživljamo nezavedno ciklanje. Tako (ne)vedoč živimo v vzorcih, ki se nam ponavljajo, ter to (napačno) pripisujemo ›usodi‹, pišete v knjigi. Kateri so ti najpogostejši vzorci?

Ljudje se neustreznih vzorcev običajno zavemo šele, ko nas življenje ustavi oziroma ko nas ponavljajoči se odnosi, dogodki ali odzivi na življenjske situacije tako zelo motijo, da se odločimo za spremembo. Pogosti so vzorci v odnosih, na primer, da se oseba v odnosu kljub fizični bližini počuti zapuščeno in osamljeno. Zaradi ustroja naše družbe v preteklosti je še danes zelo prisotno, da ženska prek svojih meja žrtvuje svoje interese, čas, energijo in deluje sebi v škodo. Tu so vzorci okoli denarja in financ, kjer je zelo pogosto, da nekdo opravlja zelo odgovorno delo in zanj ni ustrezno plačan, torej ni dovolj cenjen. Pogosti so vzorci z občutki krivde in izdaje. A tudi vzorcev ne gre poenostavljati, saj so zelo prepleteni. Občutek (ne)vrednosti se na primer pokaže v tem, da nekdo ni ustrezno plačan za svoje delo, hkrati pa tudi v odnosih, ko pretirano ugaja, samo da bi bil sprejet, in nikoli ne postavi meje.

Ta čustva so seveda posledica dogodkov iz preteklosti, predvsem okolja in izkušenj v letih odraščanja, ko se je oblikovala naša osebnost. Zato nam ne preostane drugega, kot da se podamo na pot samospoznavanja. Lahko se tudi povežemo z ranjenim notranjim otrokom in ga zdravimo ali pa osvobajamo blokade, ki držijo naše odzive v svoji mreži. Bolj ko osvobajamo in »čistimo« svojo podzavest, lažje in hitreje ta sprejme nova prepričanja, ki nas podpirajo na naši poti. Čeprav se vse na prvi pogled zdi zapleteno, po toliko letih dojemam, da je temeljno podzavestno prepričanje »Nisem dovolj dober«. Velika večina udeležencev mojih programov se je na neki ravni prepoznala v tem prepričanju in čustvih, ki jih prinaša.

V knjigi je pomembno spoznanje, da je treba uravnovesiti Božanske materinske in očetovske zavesti. V našem prostoru nam primanjkuje predvsem Božanske materinske zavesti. Za kaj gre?

Predvsem za to, da se je nekje v »zgodovini patriarhata« izgubila sled za Boginjo kot primarno Silo ustvarjanja življenja. Ištar, Izida, Afrodita, Živa, Nikrmana … Boginja je bila naravno razumevanje življenjske sile. Ko je rimsko cesarstvo prevzelo model oddaljenega boga, ki so mu cezarji pošiljali sporočila prek svečenikov, je bila boginja, kot živa intimna Mati človeštva, potisnjena na rob človeške zavesti. Z njenim obrobjem smo izgubili tudi milost, nežnost, ljubečo skrbnost in intimno vez z Roko, ki nas je ustvarila skozi žensko telo po svoji podobi. To je posledično prinašalo več sile in manj zavesti o spoštovanju do življenja in medsebojni povezanosti.

Seveda Božansko ni ne on ne ona. A dokler ne objamemo in ne doumemo obeh pojmov in razlag, ostajamo ujetniki patriarhalne razlage boga kot njega. Pri prebujanju notranje zavesti in dvigu kolektivne zavesti se vračajo v našo zaznavo sočutje, ljubezen, mehkoba, čutnost, skrbnost. To so lastnosti boginje oziroma žensko načelo božanskega. S sprejemanjem teh pojmov in oživljanjem spomina na našo bogato duhovno preteklost se človeštvo vrača na višjo duhovno raven. Ta zavzema vseobsegajočo zamisel Božanskega: uravnovešanje in harmonizacijo Božanske materinske zavesti in Božanske očetovske zavesti. Ali, kot bi dejala domorodna ljudstva: mati zemlja, oče nebo in njun otrok človek.

»V podzavesti so vrata do nebes.« Kako jih odpremo? Kje je potem pekel?

Vstopanje v podzavest je čudovit proces, ki nas opolnomoči in ima hkrati vse zmožnosti, da nas osvobodi. Ko zares vstopimo v svojo podzavest, je še korak globlje tudi nadzavest oziroma zavest naše duše. To so vrata v nebesa, saj so na tej ravni naši nesmrtni spomini o tem, kdo smo kot duša, kje smo bili, preden smo vstopili v to življenje, in kam se odpravljamo po njem.

Pekel pa je na nek način pozaba, ko izgubimo sebe in svojo notranjo bit, ko se pretrga povezava z Božanskim; ostanemo sami oziroma živimo z zavestjo, da smo sami in da nam nihče ne more pomagati. Doživljanje te osame, ločenosti je travma in vsaka travma je peklenska. Zato je tudi treba te travme zdraviti s sočutjem, ljubeznijo Božanske prisotnosti in višje zavesti. Samo Božansko lahko zapolni luknjo v duši. A ko se to zgodi, smo osvobojeni »pekla« in se vrnemo v raj, kjer živimo v enosti z Božanskim.

O čem bo govorila vaša nova knjiga – drugi del iz zbirke Portali čudežev?

Prav o tej povezavi z Božanskim, ki nas vrača v nebesa ali rajski vrt. To je stanje zavesti, kjer živimo resnico ljubeče povezanosti s Silo, ki nas je ustvarila. Kjer čutimo moč enosti z življenjem. Globoko v sebi se zavedamo, da smo v tem življenju varni. To je tisto, kar vsak od nas potrebuje. Kot je izkušnja Božanskega zdravilna in za marsikoga čudežna sama po sebi, tako je mogoče to resničnost tudi živeti. V svoji knjigi govorim o tem, kako nas lahko z Božanskim hipoma poveže mistična molitev, ki nam dvigne vibracijo, ali pa na primer, kako nas pomiri in pozdravi čutna transcendentalna molitev. To je ena od osrednjih tem moje nove knjige, ki jo že počasi končujem. Vsekakor bodo v njej tudi mistične molitve duše in zgodbe o čudežih ter preobrazbi zavesti, ki jo lahko ustvari samo Božansko.

Ustanovili ste Mednarodno šolo napredne transcendentalne hipnoterapije. Komu je namenjena?

Mednarodna šola napredne transcendentalne hipnoterapije je nastala spontano. Pred zdaj že skoraj desetletjem me je vedno več ljudi prosilo, naj v terapevtsko delo povežem znanje, ki sem ga nabirala po svetu, od ZDA do Nove Zelandije. Tako sem, ob podpori kolegov iz tujine, oblikovala mednarodno priznan program. Že kar nekaj generacij učencev sem vodila skozi proces. Vodenje šole pa je seveda tudi zahtevno, tako zame kot za študente. Da bi bili v terapevtskem delu uspešni, moramo tudi sami stopiti daleč in globoko v proces, saj drži, da lahko terapevt drugega pripelje v proces le tako daleč, kot je že prišel sam. Zato mora tisti, ki želi šolo kot svoj končni cilj, najprej delati na sebi. S šolanjem lahko nadaljuje šele, ko ozavesti svoj namen in če se ta uskladi z njegovo ali njeno dušo. Nekateri spoznajo, da šole pravzaprav ne potrebujejo, saj so potrebovali predvsem osebni proces. Drugi začutijo globljo željo po tem delu. Spet tretji pa novo znanje prinesejo v podjetja, organizacije, šole in družine. Tudi zato so skupine majhne. Vodim jih takrat, ko začutim, da se oblikuje »prava« skupina, saj je pomembno, da znanje odide naprej v prave roke.

V knjigi opisujete primere regresivnih terapij, v katerih ljudje naredijo velike premike, za človeški um kar čudežne. Koliko regresij ste že opravili?

Za menoj je res veliko let regresij, tako da jih že zdavnaj ne štejem več. Ker sem regresije opravljala v več jezikih z ljudmi iz zelo različnih držav, kultur in ozadij, mi je bilo vselej zelo zanimivo opazovati, kako smo si na dušni ravni podobni in stkani iz energije, ki nas povezuje. To mi je tudi dalo dodatne uvide za pisanje knjig. V tem času sem prav zaradi teh izkušenj nadgradila svoj pristop pri izvajanju regresij. Oblikovala sem transformacijske programe in programe za celostno opolnomočenje, ki jih vodim v slovenščini in angleščini. Želela sem namreč, da regresija ne bi bila zgolj enkratna globoka izkušnja, ampak da bi v vodenem procesu posameznik sam znal dosegati višja stanja zavesti, sam »brati življenje« in znake na svoji poti, da bi bilo življenje bolj izpolnjeno.

Ali bi še kaj izpostavili?

Morda bi navedla kar odlomek iz moje knjige Nevidna sila duhovnega preboja, ki naj bo poziv vsem nam, da stopimo na pot samoodkrivanja:

V življenju iz Duše lahko končno najdemo notranji mir, saj smo priča živemu svetu, v katerem je vse osmišljeno. Lahko smo dobri brez nenehnega dokazovanja; lahko naredimo napako, saj nam božanska dimenzija brez obsojanja takoj ponudi možnost, da jo popravimo; in konec koncev lahko izražamo tudi žalost in jezo, kadar ju čutimo, saj smo v Božanski Inteligenci osvobojeni zapovedanega kulturnega filtra vedenja in čustvovanja. Zakaj torej ne bi odložili bremena projekcij ega in se lahkotno podali na pot življenja iz Duše?

Tatjana Svete



ASYA ŠIROVNIK MOŠKON

Asya Širovnik Moškon je mednarodno uveljavljena terapevtka, predavateljica, duhovna voditeljica, avtorica in ustanoviteljica »Mednarodne šole napredne transcendentalne hipnoterapije«. Njeno delo je namenjeno iskanju človeške in Dušne Resnice ter dvigovanju zavesti posameznika in kolektivne zavesti družbe.

Med dolgoletnim izobraževanjem po svetu in petnajstletnim terapevtskim delom je razvila metodologijo ozaveščanja nezavednega in osvobajanja njegove energije. Na tej poti osvobajanja ljudi popelje iz iluzij nezavedne teme v srečanje z njihovo lastno lučjo Bitja. Danes v okviru svoje organizacije izvaja avtorske transformacijske programe doma in v tujini. Govori sedem tujih jezikov, sodeluje z uglednimi duhovnimi učitelji in organizacijami ter s svojim delom prispeva k preobražanju uspešnih podjetij in posameznikov. Več o njej na Asyasirovnik.com in info@sirovnikinstitute.com.